Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
25. 10. 2023,
19.59

Osveženo pred

3 mesece, 4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,06

Natisni članek

delodajalci delo

Sreda, 25. 10. 2023, 19.59

3 mesece, 4 tedne

Kljub kritikam novela zakona o delovnih razmerjih čez sito odbora DZ

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,06
Luka Mesec, Levica | Luka Mesec je zatrdil, da so si na ministrstvu želeli kompromis, tudi zato je iz predloga izpadlo več rešitev, denimo obvezna božičnica, dodatek za sobotno delo, možnost 30-urnega delovnega tedna, obvezen 48-urni počitek enkrat mesečno in drugi. | Foto Bor Slana/STA

Luka Mesec je zatrdil, da so si na ministrstvu želeli kompromis, tudi zato je iz predloga izpadlo več rešitev, denimo obvezna božičnica, dodatek za sobotno delo, možnost 30-urnega delovnega tedna, obvezen 48-urni počitek enkrat mesečno in drugi.

Foto: Bor Slana/STA

Odbor DZ za delo je danes prepričljivo podprl predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim prinaša oskrbovalski dopust in večjo zaščito sindikalnih zaupnikov ter žrtev družinskega nasilja. Razpravo je v luči dejstva, da predlog ni usklajen na ravni socialnih partnerjev, zaznamoval tudi apel k izboljšanju socialnega dialoga.

Minister za delo Luka Mesec je uvodoma pojasnil, da predlagane rešitve, ki so plod enoletnih pogajanj socialnih partnerjev, pomenijo posodobitev zakona o delovnih razmerjih, "da bo primeren za stoletje, v katerem živimo".

Med glavnimi ukrepi je izpostavil določbe, pripravljene na podlagi dveh evropskih direktiv, ki delavcem prinašajo pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve.

Omenil je še druge spremembe v korist delavcev, in sicer pravno varstvo pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, višje zneske za agencijske delavce na čakanju, pravico do odklopa ter subsidiarno odgovornost v gradbeništvu za zagotovitev poplačila delavcev pri podizvajalcih, kar da je bilo usklajeno z delodajalci. V gospodarstvu pa nasprotujejo ukrepom za zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini.

Mesec je zatrdil, da so si na ministrstvu želeli kompromis, tudi zato je iz predloga izpadlo več rešitev, denimo obvezna božičnica, dodatek za sobotno delo, možnost 30-urnega delovnega tedna, obvezen 48-urni počitek enkrat mesečno in drugi.

sodelavci
Novice Vse to bi delodajalci radi odvzeli zaposlenim

Predlog bi lahko kršil načelo enakosti

Andreja Kurent iz zakonodajno-pravne službe DZ je opozorila, da tako kratek čas, ki jim je bil na razpolago za pripravo pisnega mnenja, "absolutno ne ustreza razumnemu času, potrebnemu za ustrezno strokovno proučitev". Predlog so namreč dobili v pregled šele v petek ob 12. uri. Predlog so sicer preučili z več vidikov, tudi z vidika skladnosti z ustavo, pri čemer se je izkazalo, da bi lahko kršil načelo enakosti ter varstvo osebnih podatkov.

Predstavniki socialnih partnerjev in nevladniki kritični

Na današnjo sejo so bili vabljeni številni gostje, s svojimi mnenji pa se je oglasilo več predstavnikov socialnih partnerjev in nevladnih organizacij.

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je ponovil, da so bili delodajalci konstruktivni, da so poleg na določbe direktiv pristali še na 13 členov in tudi na dve oz. tri zaveze iz koalicijske pogodbe. Kaplja čez rob je bila po njegovih besedah dodatna zaščita sindikalnih zaupnikov. Zaščiti žrtev družinskega nasilja medtem ne nasprotujejo, so pa proti načinu, kako je prišla v predlog, namreč po prekinitvi pogajanj. Gorenšček je obžaloval še, da niso uspeli z nobenim predlogom, tudi takim ne, kot je možnost izplačila regresa v drugi polovici leta. "Blokirani smo bili na celi črti," je podčrtal.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je medtem pojasnila, da so imeli že od začetka pogajanj občutek, da se delodajalci o spremembah ne želijo pogovarjati. Vesela je, da je Slovenija del EU, sicer da ne bi dorekli niti določb evropskih direktiv. Opozorila je, da je bil zakon o delovnih razmerjih kot mala delavska ustava sprejet za zaščito delavcev, ki so glede na delodajalca vedno v podrejenem položaju, in da njegove spremembe vedno pomenijo napredek za zaposlene. Spremembe ne bi bile potrebne, če ne bi bilo zlorab, denimo odpuščanj sindikalnih zaupnikov zaradi organiziranja sindikatov, je še navedla.

Do delodajalcev je bila kritična tudi članica programskega odbora Inštituta 8. marec Petra Meterc. Povprašala jih je, ali jih zaščita žrtev nasilja v družini zanima samo simbolično, ne pa tudi na papirju oz. ali je dobiček več vreden kot ogroženo življenje.

Rdeča nit razprave poslancev v nadaljevanju je bilo obžalovanje, da se socialni partnerji niso sposobni uskladiti in da je socialni dialog tako nazadoval. Veliko jih je zato vse tri strani pozvalo k pogovorom.

Reberšek: Kratko bodo potegnili zaposleni

Iz opozicijskih vrst se je sicer oglasil le Aleksander Reberšek (NSi), ki je ocenil, da so rešitve, vpeljane na podlagi koalicijske pogodbe, slabe, da dodatno obremenjujejo gospodarstvo in da tujci zato, ker je zakonodaja "vsako leto slabša", ne želijo vlagati v Sloveniji. "Zakon je uperjen proti delodajalcem, kratko pa bodo potegnili zaposleni, ker ne bo več služb, sploh ne dobrih," je sklenil.

Delavske pravice so za Reberška birokratske ovire, se je odzval Matej Tašner Vatovec (Levica). Ob tem se je obregnil ob sicer za zdaj neuspešne predloge delodajalcev, kot so odprava plačanega odmora za malico in plačanega časa za priprave na delo, umik omejitev za odpuščanje starejših od 55 let ter ukinitev dodatkov oz. njihovo vključitev v osnovno plačo.

Soniboj Knežak (SD) bi si želel še pogumnejših rešitev, da bi denimo lahko žrtve družinskega nasilja enostavneje prišle do koriščenja posebnega petdnevnega dopusta, Darko Krajnc (Svoboda) pa, da se v zakon niso prebile rešitve, kot je izenačitev rejniških družin z ostalimi.

Odbor je danes sprejel več redakcijskih dopolnil koalicije, NSi pa s svojimi predlogi amandmajev ni uspela.

 

 

Ne spreglejte