Sreda, 28. 6. 2017, 11.55
6 let, 9 mesecev
Klemenčič: Sum pranja denarja v NLB pristojnost organov pregona, ne KPK
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,83
5
Sodelujoči na seji nadzorne komisije DZ so se strinjali, da je treba sumu pranja denarja v NLB priti do dna. Niso pa soglašali o odgovornosti KPK pri tem, da se to do zdaj še ni zgodilo. KPK je bila o zadevi sicer obveščena, a jo je po dolžnosti predala policiji, sta dejala nekdanji predsednik KPK Goran Klemenčič in nekdanji uslužbenec Darko Stare.
Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je na današnji seji opravila pogovor z Goranom Klemenčičem kot nekdanjim predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in s tedanjim uslužbencem komisije Darkom Staretom.
Povod za sejo je bilo Klemenčičevo razkritje, da ga je s primerom domnevnega pranja denarja v NLB žvižgač seznanil že pred leti in da je komisija ovadbo nato posredovala pristojnim organom.
Klemenčič je na današnji seji ponovil, da so leta 2011 ali morda v začetku leta 2012 prek prikritega prijavitelja pridobili dokument Banke Slovenije - odredbo o zahtevanih popravljalnih ukrepih. Šlo je za sum pranja denarja.
KPK je primere dolžna predati policiji ali tožilstvu
Ker ni šlo za zadevo iz pristojnosti komisije, je vodja službe za nadzor in preiskave na KPK Darko Stare o sumu kaznivega dejanja obvestil preiskovalca na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) Roberta Slodeja.
Stare je dodal, da je KPK primere, iz katerih je razviden sum pranja denarja, po zakonu dolžna odstopiti pristojnim organom - torej policiji ali tožilstvu. Z vidika zakonskih pristojnosti je bilo to tudi vse, kar so torej lahko storili, je pojasnil.
Klemenčiču in Staretu sta vprašanja zastavljala zlasti predsednik komisij Branko Grims ter poslanec in predsednik SDS Janez Janša. Med drugim ju je zanimalo, kako da danes v KPK trdijo, da nimajo dokumenta, ki bi dokazoval predajo dokumenta.
Prav tako sta se čudila, da komisija kljub sumu pranja kar milijarde dolarjev tudi sama ni sprožila postopka. Na podlagi dopisa bi KPK namreč po njunem mnenju zlahka sklepala o koruptivnem ravnanju.
Klemenčič je v zvezi s tem povedal, da je bila dokumentacija zagotovo predana in da evidenca o tem gotovo obstaja tudi na KPK. Kot je dodal, pa ne more vedeti, kakšna je skrbnost pri pregledovanju dokumentacije na KPK.
Primer ni bil v pristojnosti KPK
Tako Klemenčič kot Stare sta večkrat pojasnila, da se KPK s primerom ni ukvarjala, ker ni bil v njeni pristojnosti. Kot je dejal Klemenčič, komisija ni preiskovalni organ, iz dokumenta Banke Slovenije pa tudi niso izhajali očitni podatki, ki bi nakazovali na vpletenost zavezancev KPK.
Da so delali z najboljšimi nameni in v okviru zakonsko dopustnega, je zatrdil tudi Stare. Dodal pa je, da ni bil seznanjen s tem, da so se postopki kasneje zaustavili.
5