Ponedeljek, 13. 8. 2018, 11.15
5 let, 8 mesecev
Kje so pogrešani v Sloveniji: živi, ponesrečeni, umorjeni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,81
2
V medijih se vsake toliko pojavi novica o pogrešani osebi. Ime, priimek, videz, kraj bivanja ter kje so jo nazadnje videli. Policija v Sloveniji prejme okoli 500 prijav pogrešanih oseb na leto, od tega je okoli 150 otrok in mladoletnikov. Nekatere pogrešane najdejo žive, druge mrtve, za nekaterimi pa izgine vsaka sled.
Petindvajsetletni Američan Jonathan Reid Luskin je v Sloveniji uradno pogrešan od 23. junija, svojci so ga zadnjič videli dan prej, na Dunaju, ko je šel na vlak za Ljubljano. Njegovo izginotje so starši prijavili šele po dobrem mesecu. "Živiš v dobri veri, da je vse v redu, štiri tedne pozneje pa izveš, da je tvoj sin pogrešan," je dejala njegova mama.
Slovenska policija je potrdila, da je mladi kemik, ki sicer živi in poučuje v Hongkongu, v Ljubljano prispel ter v noči na 23. junij, prespal v enem izmed hostlov, zjutraj pa je odšel. Nazadnje je bil z njim v stiku njegov prijatelj iz Hongkonga, temu je Jonathan povedal, da namerava obiskati Triglavski narodni park. Nato se je za njim izgubila vsaka sled.
Konec marca letos je bil v Sloveniji pogrešan tudi 26-letni italijanski študent Davide Maran, njegovo truplo so tri mesece pozneje našli v Ljubljanici. Na generalni policijski upravi pravijo, da gre v Sloveniji pri pogrešanju tujcev večinoma za turiste, ki se ne vrnejo pravočasno na dogovorjeno mesto, v nastanitev ali do avtobusa.
Občasno se pojavijo tudi medijsko odmevni primeri, kot je bil Maranov, vendar je policija do zdaj še v vseh primerih ugotovila, da so bili udeleženi v nesreči oziroma kakšnem drugem dogodku.
Policija prejme okoli 500 prijav pogrešanih oseb na leto, roka za prijavo ni
Na policiji prejmejo okoli 500 prijav pogrešanih oseb na leto, med temi je okoli 30 odstotkov otrok in mladostnikov. Ta odstotek niha, včasih se povzpne tudi na 40, drugič upade na 20 odstotkov.
Na generalni policijski upravi poudarjajo, da rok za prijavo pogrešane osebe ni nikoli obstajal, ne 24-urni ne 48-urni, ter svetujejo, da izginotje osebe prijavijo čim prej, še posebej če gre za otroke. Na prijavo se policija odzove takoj in začne izvajati ukrepe za izsleditev.
Policija priporoča, da izginotje osebe prijavimo čim prej.
Ukrepi policije so odvisni od posameznega položaja. "V nekaterih primerih se lahko takoj začne iskalna akcija, v drugih primerih je bolj potrebno zbiranje obvestil svojcev, prijateljev, sosedov, v šoli, v službi … Včasih je prej treba pregledati tudi nadzorne kamere."
V Sloveniji je več kot 230 pogrešanih oseb, od letos jih pogrešajo 13
Na spletni strani ministrstva za notranje zadeve je na seznamu pogrešanih trenutno 87 oseb, v evidenci pa jih je več kot 230. Policija namreč imena in fotografije pogrešanih objavi le, če se z njihovo objavo strinjajo njihovi svojci oziroma zakoniti zastopniki ali prijavitelji.
Od 230 oseb v policijski evidenci pogrešanih jih od leta 2018 pogrešajo 13.
Osebe, ki jih pogrešajo od letos. Po vrsti: Narzis Leskovec, Milan Hodnik, Marjan Klampfer, Jonathan Reid Luskin, Emilija Brajdič, Berivan Cakir in Zmago Sajevic.
Za najdlje pogrešanima se je sled izgubila pred več kot 60 leti
Najdlje pogrešani na seznamu je Franc Selišnik, ta je izginil maja 1969, ko mu je bilo le 22 let. O Francu v opisu ne izvemo kaj veliko. Opisan je le njegov videz, da prihaja iz Podolševe, kraja nad Logarsko dolino v bližini meje z Avstrijo, ter v kakšnih oblačilih so ga nazadnje videli, slike ni. Danes bi bil Franc star 71 let, pogrešan je skoraj 50 let.
Najstarejši prijavi pogrešanih oseb, ki jih ima slovenska policija in nista na seznamu, pa segata v daljno leto 1957. Oba pogrešana sta moška iz okolice Celja. Na seznamu pogrešanih bosta ostala, dokler ju ne najdejo živih ali dokler ne najdejo njunih trupel, kot je praksa pri vseh pogrešanih osebah v Sloveniji.
Polovico pogrešanih najdejo v dveh ali treh urah
Truplo Davida Marana je policija našla šele po treh mesecih.
Na policiji pravijo, da je velika večina pogrešanih oseb prijavljena. Le občasno ugotovijo, da svojci iz različnih razlogov niso prijavili pogrešanja, policija pa je to, da so pogrešani, odkrila na druge načine. Na primer, da so bili iz tujine obveščeni o najdbi osebe ali njenega trupla.
Večino prijav pogrešanja policija prejme v enem dnevu, v enem dnevu večino pogrešanih oseb tudi najdejo. Po podatkih policije polovico pogrešanih odraslih najdejo v dveh ali treh urah, v roku 10 ur jih najdejo več kot 70 odstotkov, v 24 urah pa več kot 80 odstotkov.
"Seveda nas najbolj skrbi teh preostalih 20 odstotkov, ki ostanejo pogrešani in za katere obstaja vedno večja verjetnost in možnost, da potrebujejo pomoč." Sčasoma se nedvomno manjša verjetnost, da bodo pogrešano osebo našli živo, pravijo na policiji. Dodajajo pa, da je bilo v zadnjih letih kljub temu kar nekaj primerov, ko se je pogrešana oseba pojavila živa in zdrava, tudi po 10 ali 15 letih.
Z nekaterimi svojci je policija v rednem stiku
Kaj pa se zgodi z družinami pogrešanih? "Nekatere družine oziroma svojci, sploh tisti dalj časa pogrešanih oseb, nočejo imeti rednih stikov s policijo, saj jih podoživljanje dogodka vedno znova prizadene," pravijo na policiji. Z nekaterimi pa so v rednih stikih, da novih informacij o pogrešani osebi ni. "Policija se trudi s svojci pogrešanih ohraniti dober stik, saj lahko, sploh v primeru dalj časa pogrešanih oseb, le s skupnimi močmi uspešno preiščejo primer.
Jure je pred 18 leti sedel v prijateljev avtomobil in izginil brez sledu.
Ena izmed tistih, ki ni nikoli obupala, je tudi mama Jureta Plevnika Goloba, ki je izginil leta 2000. Zgodba o pogrešanem Juretu je odmevala po vsej Sloveniji, letos pa je minilo že 18 let, odkar je 18-letnik v Celju izginil brez sledu. Zadnji, ki je Jureta videl, je bil njegov sošolec, po pouku na ekonomski gimnaziji v Celju je Jure namreč sedel v njegov avtomobil in se z njim odpeljal neznano kam.
Juretova mama Ika Plevnik je še nekaj dni po izginotju prejemala SMS-sporočila s sinovega mobilnika, pozneje se je izkazalo, da jih je pošiljal prav njegov sošolec. Kljub preiskavi, ki so jo izvedli kriminalisti, pa niso prišli do odgovora, kaj se je zgodilo tistega popoldneva.
Deset odstotkov pogrešanih najdejo mrtvih
Leta 1992 je v bohinjskih gozdovih na območju, znanem pod imenom "bohinjski trikotnik", izginil ljubiteljski slikar Hubert Schara. Z ženo sta se na poti do slapa Savica ločila, on je pot nadaljeval skozi gozd, ona pa po cesti. Schara je bil pogrešan dolgih sedem let, potem pa so njegove posmrtne ostanke po naključju našli približno 100 metrov od smučarske proge skozi Žagarjev graben, so zgodbo o slikarjevem izginotju pred leti povzele Slovenske novice.
V Sloveniji se veliko ljudi izgubi v gorah in gozdovih.
Do približno 10 odstotkov vseh prijavljenih pogrešanih oseb najdejo mrtvih, največkrat je smrt posledica nesreče ali samomora, v kakšnem posameznem primeru tudi umora. So tudi posamezni primeri, ko je pogrešana oseba postala žrtev kaznivega dejanja ugrabitve ali spravljanja v suženjsko razmerje. Vendar v Sloveniji teh primerov ni veliko.
Žrtev umora je bil tudi 22-letni Jure Erjavec, čigar truplo so v zapuščenem vodnjaku odkrili šele po nekaj več kot dveh letih. S štirimi streli v hrbet ga je 25. februarja 2012 ubil njegov prijatelj, takrat 21-letni Miran Plut, ki je bil leta 2015 obtožen na 25 let zapora. Pozneje so višji sodniki kazen znižali na 23 let.
Mladoletniki in otroci manjši del pogrešanih
V Sloveniji so največji delež pogrešanih odrasle in starejše osebe. Na policiji pravijo, da gre predvsem za osebe z demenco in drugimi starostnimi boleznimi, pa tudi za takšne, ki se izgubijo v gorah, gozdovih in podobno.
Otroci in mladoletniki so manjši del pogrešanih. Vzroki za njihovo izginotje so različni. "Lahko gre za druženje s sovrstniki, uporništvo, neuspeh v šoli, zaljubljenost, velikokrat odidejo zaradi nerazumevanja, nesoglasij ali celo sporov v svoji domači okolici ali med sovrstniki. Za mlajše otroke je značilno, da se zaigrajo in izgubijo v igri ali lahko celo kje zaspijo," pojasnjujejo na policijski upravi.
Pri mlajših je treba tudi preverjati, ali so se domov vrnili sami ter se skrili v sobi, ker so se ustrašili dogajanja. Lahko so skriti tudi nekje v bližini in opazujejo domačo hišo ter dogajanje pred njo. Nekatere izkušnje kažejo tudi, da starejši mladoletniki pobegnejo od doma zaradi večje potrebe po svobodi, želji po dogodivščinah ali se odpravijo, navadno v skupini od dveh do štirih, na morje ali druge turistične kraje, še pravijo na policiji.
Enajstletnica izginila izpred bloka
Zgodi se tudi, da otrok nikoli ne najdejo. Maja
Maja bi danes imela 43 let.
Vojvoda je kot 11-letna deklica izginila izpred bloka v Ljubljani. Štelo se je leto 1986. Policija je takrat govorila z več kot tisoč ljudmi, a Maje niso našli.
Policija je v tistem času opravila nekaj sto temeljitih pogovorov in govorila z več kot tisoč ljudmi, kar pa je ni pripeljalo niti malo bliže k odgovoru, kaj se je zgodilo z Majo. V tej najobsežnejši akciji v zgodovini Slovenije so policisti in kriminalisti vzeli resno prav vsako informacijo, a nič ni obrodilo sadov, so pred leti poročali pri Dnevniku.
S tujimi organi se povežejo, ko je to potrebno
Na policiji pri iskanju pogrešane osebe tuje organe za pomoč zaprosijo, ko človeka na kakršenkoli način povežejo s tujino. Ko je ta izrazila željo po potovanju, potrebo po obisku, ko najdejo reklamne letake, ugotovijo nakup vozovnic …
Ne glede na okoliščine se ob prijavi pogrešano osebo vnese tako v naš nacionalni seznam pogrešanih oseb kot tudi v schengenski informacijski sistem in v Interpolov sistem pogrešanih oseb.
Policija iskalne akcije ne izvede vsakič
Najbolj uspešno in učinkovito opravilo pri preiskavi pogrešanih oseb je zbiranje obvestil. Iskalne akcije se izvajajo le v približno 20 odstotkih prijav pogrešanja oseb. Od teh 20 odstotkov polovico iskalnih akcij opravi policija sama, sicer pa v akcijah lahko sodelujejo še vodniki reševalnih psov, Gorska reševalna služba, potapljači, jamarji, gasilci, lovci in seveda tudi sorodniki in sosedje.
Na policiji pravijo, da se občasno zgodi, da svojci sami organizirajo iskalne akcije, vendar si policija prizadeva za to, da sama vodi te akcije ali da je vsaj obveščena o njih.
2