Sreda, 15. 2. 2017, 10.11
7 let, 2 meseca
Kdo zapira seje programskega sveta RTV, ki ga vi plačujete
Konec januarja so programski svetniki RTV Slovenija na seji, zaprti za javnost, volili novega generalnega direktorja RTV Slovenija. Preberite, kdo je odločanje prikril očem javnosti.
Predsednik programskega sveta Miran Zupanič je na začetku predlagal, da se seja zapre za javnost. Po Zupaničevih besedah mora namreč programski svet spoštovati zakon o varstvu osebnih podatkov, ki si ga razlaga tako, da "javni zavod ne sme razkrivati identitete kandidatov, ki kandidirajo za funkcije oziroma delovna mesta, in sicer toliko časa, dokler ni eden od njih izbran. Po tem sme biti razkrita samo identiteta izbranega kandidata."
V nasprotju s to interpretacijo poslovnik programskega sveta RTV med nalogami predsednika programskega sveta navaja tudi skrb za javnost dela programskega sveta in določa, da je glasovanje programskega sveta vedno javno. Izrecno pravi, da je glasovanje o kandidatih za generalnega direktorja javno.
Proti zapiranju seje za javnost le Bergant, Pajek in Savič
Predlagani sklep v prvem glasovanju ni dobil zadostne podpore (le 19 namesto potrebnih 20 svetniških glasov), svetniki pa so glasovanje ponovili, ker naj bi si ena od svetnic premislila. Premislili so si trije. V nadaljevanju objavljamo rezultate drugega glasovanja, iz katerega je razvidno, da so proti izključitvi javnosti glasovali le trije od 25 navzočih svetnikov: Igor E. Bergant, Robert Pajek in Domen Savič.
Svetnik Sašo Lap nam je pojasnil, da je ponovnemu glasovanju nasprotoval in pri njem ni želel sodelovati, zato se h glasovanju niti ni prijavil.
Zupanič je tudi le delno razkril rezultate glasovanja o generalnem direktorju. Iz dokumentov o glasovanju, ki jih je posredoval javnosti, namreč ni razvidno, koliko glasov je kdo dobil, saj so imena kandidatov zakrita. Celotnega glasovanja tudi na naš poziv ni hotel razkriti.
Za programski svet smo lani plačali dobrih 50 tisoč evrov
Delovanje programskega sveta RTV Slovenija (vključno z delovanjem komisij in programskih odborov) je davkoplačevalce po Zupaničevih navedbah lani stalo 50.651 evrov. Ob koncu mandata prejšnjega predsednika programskega sveta Mitja Štularja lani maja je pod okriljem programskega sveta delovalo osem komisij, danes pa jih deluje 14.
Zakaj jih potrebujemo toliko? "Spremenjena sestava je v delo sveta vnesla novo dinamiko, kar se je v nadaljevanju pokazalo v povečanem obsegu dejavnosti ter ustanovitvi novih delovnih teles, ki se ob zaključku aktivnosti razpustijo," odgovarja Zupanič.
Zupanič predseduje štirim od 14 komisij, za svoje delo v programskem svetu in teh komisijah pa je od 15. maja, ko je nastopil mandat, do konca lanskega leta za 28 sej prejel 2.147 evrov bruto. Mitja Štular je v enakem obdobju leto prej za 15 sej prejel 1.196 evrov bruto.