Kdo so poslanci, ki si želijo delati tudi zunaj parlamenta

Med 90 poslanci, ki so bili pred nekaj več kot tremi meseci izvoljeni v parlament, je več kot polovica novincev. Poslanci lahko v okviru Zakona o poslancih ob rednem delu zaprosijo še za opravljanje dodatnega dela, ki pa ne sme presegati petine polnega delovnega časa.

Poslanci lahko za dodatno delo zaprosijo za opravljanje dejavnosti ali pa v primeru opravljanja zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del. Namen izjeme je, da se poslancu omogoči poklicna kontinuiteta, ki je relevantna za ohranitev možnosti nadaljevanja poklica ali dejavnosti po prenehanju poslanske funkcije.

Novice Nesojeni predsednici parlamenta in nekdanjemu nogometašu se nasmihata poslanska stolčka

V prejšnjem mandatu 29 izjem

Milan Brglez bo še naprej poučeval na Fakulteti za družbene vede. Foto: STA , V prejšnjem mandatu, od leta 2014 pa do odstopa takratnega premierja Mira Cerarja, je za dodatno petinsko delo zaprosilo 29 kandidatov.

Do zdaj je od volitev za odobritev dodatnega dela zaprosilo osem poslancev in poslank.

Tako kot že v prejšnjem mandatu je za izjemo med drugim zaprosil nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je pred kratkim prestopil v poslansko skupino SD.

"V osnovi sem pedagog, zato želim tudi praktične politične izkušnje vnesti v pedagoški proces," odločitev pojasnjuje Brglez. Pričakuje, da bo službo in predavanja na Fakulteti za družbene vede, kjer deluje na katedri za mednarodne odnose, lažje usklajeval kot v prejšnjem mandatu. Brglez se je v politiko podal leta 2014, pred tem pa je bil profesor na FDV.

Poslanka SAB Maša Kociper si ne želi izgubiti stika s stroko. Foto: STA ,

Kociprova želi dokončati projekte, ki jih je že začela

Za izjemo je zaprosila tudi Maša Kociper iz Stranke Alenke Bratušek. Prvotno ji povratek v DZ ni uspel, vendar je nato zapolnila izpraznjen stolček Petra Jožefa Česnika, ki je postal minister za Slovence po svetu.

Poslanka SAB se je za izjemo za dodatno delo odločila, ker ne želi izgubiti stika s stroko in da dokončna nekatere projekte, ki so bili dogovorjeni že več mesecev pred nastopom poslanske funkcije.

Kociprova je bila poslanka že v mandatu med letoma 2011 in 2014, ko je uspešno kandidirala za Pozitivno Slovenijo.

"Ko pogledam nazaj, ugotavljam, da sem to možnosti v prvem mandatu, ko sem prav tako imela priznano možnost dodatnega dela, zelo malo izkoristila," dodaja Kociprova.

Godčeva usklajuje na mesečni ravni

Poslanka SDS Jelka Godec usklajuje delo v DZ s poučevanjem na Ljudski fakulteti. Foto: STA , Med osmerico trenutno prijavljenih za dodatno petinsko delo je tudi članica relativne zmagovalke volitev SDS Jelka Godec. Za izjemo je zaprosila tudi v prejšnjem mandatu, ob poslanskem delu pa deluje še na Ljudski fakulteti v Šentjurju.

"Usklajevanje dela poteka mesečno," o usklajevanju pravi Godčeva.

Poslanske plače ne bodo nižje

Dodatno petinsko delo poslancev je lahko plačano ali pa tudi ne, "odvisno od pogodbe, ki jo sklene z delodajalcem oziroma s tistim, za katerega delo, ki mu je bilo odobreno, opravi." Zaradi dodatnega dela se mu tudi ne zniža poslanska plača. Osnovna bruto plača poslanca v Sloveniji znaša 3.661 evrov, predsednik državnega zbora pa prejema dobrih 5.419 evrov na mesec.