Kdo je omogočil tajkunska posojila?

Namen parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je ugotoviti vzroke in ravnanja, ki so imeli za posledico sistematične sanacije slovenskega bančnega sistema, razjasnitev sistema nadziranja, delovanja in upravljanja slovenskega bančnega sektorja, ki je dopustil, da so nekatere slovenske banke prišle v trenutni težaven položaj. Komisija bo tako preverila sporno dajanje posojil podjetjem brez ustreznih ekonomsko upravičenih projektov, ki so jih kmalu po prejemu izdatnih sredstev izbrisali iz registra gospodarskih družb, njihove terjatve pa so postale slabe oziroma so danes celo že odpisane. Obseg slabih posojil v slovenskih bankah znaša že 7,1 milijarde evrov, zaradi česar te niso sposobne dajati posojil gospodarstvu.

Kolikšna je bila vloga politike? Komisija bo v prvi vrsti skušala odgovoriti na vprašanje, koliko je za slabo stanje v slovenskem bančnem sistemu kriva politika oziroma koliko posojil se je dalo na podlagi političnih zvez, saj naj bi poskušali preveriti, odkriti in dokazati, zatem pa terjati odgovornost tako članov uprav in odgovornih oseb v bankah kot tudi članov nadzornih svetov, ki so izvajali nadzor nad odločitvami ali celo vplivali na dodeljevanje t. i. tajkunskih posojil. Med drugim je cilj preiskovalne komisije tudi, da se ugotovi sum za sodelovanje pri nadzoru slovenskega bančnega sistema vseh nosilcev javnih funkcij in tudi ugotavljanje suma za posredno in neposredno vplivanje prek državnega lastništva oziroma prek državnih regulatorjev.

Je Banka Slovenije naredila vse? Komisija se bo opredelila tudi do vloge Banke Slovenije kot regulatorja in nadzornika, saj po mnenju številnih naj ne bi opravila svoje funkcije.