Kdaj je dobro biti pri koritu in kdaj je bolje biti "lačen" (video)

Pahor je po podpisu predlog že poslal v DZ. Naštel je tudi tri razloge, zaradi katerih meni, da je Cerar pravi kandidat za to funkcijo.

Kot prvo je omenil, da Cerar predseduje stranki, ki je prepričljivo zmagala na predčasnih volitvah, "pri čemer je stranka SMC v veliki meri zmagala prav po zaslugi njenega predsednika".

Kot drugi razlog njegovega predloga vidi v posvetu z vodji poslanskih skupin, kjer Cerar uživa potrebno podporo. "Prepričuje me tudi njegova osebna predanost, pri čemer ocenjujem, da bo to dolžnost predsednika vlade opravljal uspešno. Slovenija potrebuje vlado, ki bo sposobna izvesti praktične ukrepe in strukturne reforme," je povedal Pahor.

Po njegovem mnenju definicija konca krize ne pomeni vzpostavitve razmer kot pred krizo, temveč naj bi konec krize definirala vzpostavitev spremenjenih razmer, ki bo dvignila gospodarsko rast in socialo. Povedal je še, da ima nova vlada realne možnosti za okrevanje družbe. "Čas je, da ne precenjujemo sami sebe, ne smemo pa se niti podcenjevati," je opozoril Pahor.

Po njegovem so potrebne konkretne in korenite spremembe, zato novo vlado čaka težka in neodložljiva naloga. Izhajajoč iz lastnih izkušenj je pojasnil, da se prav nobena od političnih dolžnosti ne more kosati z dolžnostjo predsednika vlade. Pahor je še poudaril, da Cerarja že dolgo osebno pozna, predvsem kot pravnega strokovnjaka, pri čemer najbolj ceni njegovo osebnostno dostopnost. Najverjetnejšemu premierju je zato zaželel veliko sreče in mu ponudil vso podporo.

Cerar: Padli smo na krizi vrednot, kot sta poštenje in delo Cerar kot kandidat za mandatarja čuti veliko odgovornost, predvsem pred izzivom izhoda iz krize. Upa, da bo vlada kompetentna in stabilna. Pri tem opozarja, da za krizo niso krive le ekonomske razmere, temveč da je kriza proizvod nas samih. "Čeprav se kriza kaže kot finančna, pa smo padli na krizi vrednot, kot sta poštenje in delo. Smo pa Slovenci ohranili čut za solidarnost, kar se pokaže ob vsaki naravni nesreči. Zato ni naloga te vlade samo zagotavljanje ekonomsko stabilnega razvoja, temveč tudi v tem, da se skupaj dvignemo v vrednotah," je po nagovoru Pahorja dejal Cerar in končal z besedami: "Stopimo skupaj, bodimo družba človek človeku človek."

Novoizvoljeni poslanci bodo glas za ali proti imenovanju najverjetneje oddali v začetku prihodnjega tedna – zadnji dan je torek –, že zdaj pa je jasno, da ima Cerar dovolj podpore. Naslednji teden bo tudi jasno, ali bo v koaliciji SMC, DeSUS in SD tudi ZaAB.

Mandatar mora ministre predlagati v 15 dneh Če bodo poslanci Cerarja potrdili za mandatarja, mora imenovanje ministrov DZ predlagati v 15 dneh. Če pa bi se ponovila zgodba – čeprav večjih presenečenj ni pričakovati – z zadnjih predčasnih volitev, ko zmagovalcu Zoranu Jankoviću iz PS ni uspelo sestaviti vlade, bi se na podlagi novih predlogov opravile ponovne volitve predsednika vlade.

Pogledali smo, kdaj je za določene stranke dobro, če so v koaliciji, in kdaj je bolje, da ostanejo v opoziciji.

Ko vstop v koalicijo nagradi le liderje strank Niko Toš iz Centra za raziskovanje javnega mnenja je prepričan, da je komunikacija stranke v vladi s svojim volilnim telesom načeloma lažja, ker lahko izkazuje uspešnost pri uveljavljanju svojega programa, vendar pa je v osnovi uspešnost komunikacije strank z volivci odvisna od koalicije.

"Najboljše za stranko je, da ji uspeva pri uveljavljanju svojih programskih postavk. To pa je odvisno, s kakšnim deležem realizacije svojega programa stranka vstopa v koalicijo. Če volilno telo oceni, da je vstop stranke v koalicijo nagrajen zgolj s pozicijami za liderje stranke, ne pa tudi z uveljavljanjem programskih postavk, je takšna stranka običajno še bolj izpostavljena kritiki volivcev in si poslabšuje položaj," je prepričan Toš.

Na vprašanje, ali lahko majhne stranke z vstopom v koalicijo izgubijo svojo prepoznavnost, kar se jim na naslednjih volitvah lahko maščuje, Toš odgovarja, da tudi majhne opozicijske stranke lahko hitro izgubijo identiteto. "Male opozicijske stranke poskušajo znotraj parlamentarne debate dokazovati svojo prisotnost, a kljub temu izgubljajo," opozarja Toš in dodaja, da je težko enoznačno zaključiti, kakšna umestitev je za komunikacijo z volivci za majhno stranko boljša.

Opozicijski status strankam omogoča več populizma Tudi Igor Oman iz Episcentra meni, da imata tako vladni kot opozicijski status svoje pluse in minuse. Opozicijski status strankam omogoča več populizma in poudarjanje potreb svoje volilne baze. Vladni status pa praviloma prinaša več medijske pozornosti, hkrati pa v trenutnih kriznih razmerah zahteva izrazito nepopularne ukrepe. "Stranka lahko učinkovito nagovarja volivce tako v vladi kot v opoziciji, ključna je spretnost v komunikaciji in argumentaciji svojih pogledov in stališč," je prepričan.

Na kaj mora stranka paziti pri tem in kaj so ključne stvari za uspešno nagovarjanje volivcev, Oman odgovarja, da imajo stranke z jasno in konsistentno identiteto praviloma bolj zveste volivce. "Sicer pa je za stranke ključno dobro poznavanje vrednost, stališč in mnenj njihovih obstoječih in potencialnih volivcev. Redke stranke v Sloveniji se tega zavedajo," še opozarja Oman.

Bolj je vprašanje, kako stranka deluje v eni ali drugi vlogi Andraž Zorko iz Valicona poudarja, da ni vprašanje, ali je stranka v vladi ali v opoziciji, ampak kako stranka deluje v eni ali drugi vlogi – ne ena ne druga pozicija ne daje prednosti sama po sebi. "Primer stranke, ki zna dobro izkoristiti vlogo opozicije, je SDS. Primer stranke, ki ni izkoristila vloge vodilne stranke v vladi, pa je SD v letih med 2008 in 2011," ponazori Zorko.

Največji izziv po njegovem predstavlja vloga male stranke v vladi. "Tem grozi, da jih zasenči vodilna stranka (stranka mandatarja), še posebej, če je ta izrazito večinska in močna (primer NSi, ki je po štiriletnem vladanju skupaj z SDS izpadla iz parlamenta). Alternativa temu je možnost, da takšna stranka v vladi deluje kot nekakšna opozicija znotraj vlade, kar je sicer tvegana pozicija. Vlogo majhne stranke v vladi najbolj spretno izkorišča DeSUS, zato je to stranka, ki je v Sloveniji preživela na oblasti največ časa – kot vse kaže, bo ta staž le še podaljšala," napoveduje Zorko.