SiolNET. Novice Slovenija
1,65

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Katere davčne ukrepe v drugo daje na mizo Dušan Mramor?

1,65

termometer

Dušan Mramor
Foto: Ana Kovač

Minister za finance Dušan Mramor razkriva obris davčne reforme, ki med drugim vsebuje predloge za manjšo obdavčitev "variabile" ali božičnice ter nov dohodninski razred, ki bi davčno razbremenil tiste s plačo nad 2.500 evrov neto. O socialni kapici pa tudi v tem predlogu ni ne duha ne sluha.

Prvi cilj reforme davčnega sistema je zmanjšanje obremenitve dela, predvsem višjih plač. Medtem ko je dohodek v višini 250 odstotkov povprečne plače v Sloveniji obdavčen 51-odstotno, se v drugih primerljivih državah giblje okoli 45 odstotkov, so že pred časom izračunali na ministrstvu.

Socialna kapica nesprejemljiva

Mramorjevi predlogi rešitev med drugim vključujejo delno davčno razbremenitev božičnice. Kot so izračunali, danes od tisoč evrov božičnice dobite 470 evrov, v spremenjeni ureditvi bi se izplačilo na vaš račun povečalo na 700 evrov.

Kot alternativo predlagajo dohodninsko olajšavo za del plače, vezan na poslovno uspešnost (tako imenovano variabilo). Na ministrstvu kot pozitivno ugotavljajo, da bi ukrep dosegel vse davčne zavezance, na drugi strani pa se bojijo, da bi podjetja poskušala čim večji del plačila prekvalificirati v del plače za poslovno uspešnost, zato opozarjajo, da je potrebno ustrezno določiti omejitve glede koriščenja posebne davčne obravnave.

Nalsednji predlog je dodatni dohodninski razred, ki bi pomenil manjšo dohodnino za tiste z višjimi dohodki. Mramorjevi bi spodnjo mejo novega razreda postavili precej visoko (pri 55 oziroma 60 tisoč evrih), s čimer bi po njihovih izračunih razbremenili zaposlene z dohodki nad 1,64 povprečne plače (okrog 2.500 evrov neto mesečno).

Socialna kapica (omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost), ki jo delodajalci zahtevajo že leta, ni v igri, neuradno naj bi bila za trenutno koalicijo nesprejemljiva.

Pred drugim krogom pogajanj

Prvi predlog reforme je ministrstvo Dušana Mramorja predstavilo že konec lanskega leta, a je predlagane ukrepe zavrnila celo koalicija. Mramor je nato napovedal, da bodo na ministrstvu sestavili nov predlog, ki bo usklajen s socialnimi partnerji (s predstavniki delavcev in delodajalcev). 

Ministrstvo je dokument danes poslalo sindikatom in predstavnikom gospodarstva, s katerimi začenja drugi krog posvetovanj. Reforma naj bi bila sprejeta letos, učinkovati naj bi začela prihodnje leto.

Ministrstvo na mizo daje naslednje predloge:

1. Nižja dohodnina za tiste z višjimi plačami

Trenutna lestvica: Dohodninska lestvica

Predlogi ministrstva:

Rešitev 1: Uvedba dodatnega dohodninskega razreda med drugim  in tretjim davčnim razredom pri 55 tisoč evrih neto davčne osnove. Neto davčna osnova med 55 tisoč in 71 tisoč evrov bi bila obdavčena 31-odstotno. Hkrati bi se davčna stopnja zadnjih dveh razredov znižala z 41 na 37 odstotkov ter s 50 na 45 odstotkov. 

Rešitev 2: Uvedba dodatnega dohodninskega razreda med drugim in tretjim davčnim razredom pri neto davčni osnovi 60 tisoč evrov. Neto davčna osnova med 60 tisoč in 71 tisoč evrov bi bila obdavčena 30-odstotno. Ostale davčne stopnje in davčne olajšave bi ostale enake kot letos.

Rešitev 3: Zvišanje spodnje meje tretjega dohodninskega razreda z 20.400 evrov na 21.500 evrov ter zvišanje spodnje meje četrtega dohodninskega razreda z 71 na 95 tisoč evrov.

Učinki predlaganih ukrepov (vir: ministrstvo za finance):

Dohodnina

2. Davčna razbremenitev nagrad zaposlenim

Gospodarstvo že leta opozarja na težave pri nagrajevanju zaposlenih. "Če za nagrade namenim dva milijona evrov, država pobere 1,2 milijona," opozarja podjetnik Igor Akrapovič. Za Finance je pred leti natančneje pojasnil, koliko njegove nagrade zaposlenemu bi pobrala država: "Če zaposlenemu za tisoč evrov zvišaš maso za plačo, takoj ko je nad pet tisoč evrov bruto, dobi 270 evrov, država pa 730." 

Ministrstvo tako razmišlja o davčni razbremenitvi, a hkrati v danes objavljenem predlogu opozarjajo: "Razen v Avstriji, kjer poznajo 13. plačo in 14. plačo, pri drugih državah EU iz razpoložljivih podatkov izhaja, da nimajo uveljavljene posebne davčne obravnave izplačanih dohodkov iz naslova uspešnosti."

Predlogi ministrstva:

Rešitev 1: Božičnico oziroma trinajsto plačo bi z vidika davčne obravnave izenačili z regresom. Danes za regres do višine 70 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih ne plačate prispevkov, le dohodnino. Če bo predlog potrjen, bo tako tudi z božičnico.

Rešitev 2: Del plače, ki ga delodajalec izplača za poslovno uspešnost, bi imel posebno davčno obravnavo na ravni dohodnine. Ni posebne davčne obravnave na ravni prispevkov za socialno varnost.

Kako bi zapolnili manko v proračunski blagajni?

Na strani dodatnih mogočih virov, ki bi omogočili davčno prestrukturiranje v višini od 90 do sto milijonov evrov, so po mnenju ministrstva mogoče rešitve predvsem:

-         zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke (iz 17 na 20 odstotkov),

-         povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev,

-         poenotenje prispevnih osnov, 

-         povečana zasebna poraba.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 11
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin