Kako šola otroku pomaga pri izbiri poklica

Delo oziroma opravljanje poklica zajema večji del našega življenja. Zato je pomembno, da opravljamo delo, pri katerem smo uspešni in posledično tudi zadovoljni. Nezadovoljen človek slabo vpliva nase in na ljudi v svoji okolici, pojasnjuje psihologinja na osnovni šoli Dob Andreja Flerin Majcen. Za katere poklice v prihodnosti ne bo dela, je težko napovedati, zato v šoli otroke spodbujajo k poklicem, ki jih zanimajo.

Za karierno orientacijo ni nikoli prezgodaj, meni Flerin Majcnova. V zaključnem obdobju osnovne šole pa je zadnji čas, da se s karierno potjo začnejo aktivno ukvarjati otroci sami in odrasli okoli njih, predvsem starši, ki imajo pri tem zelo pomembno vlogo.

V šolskem sistemu ni ur za karierno svetovanje V obdobju osnovnošolskega izobraževanja karierno orientacijo izvaja šolska svetovalna šola, pri njej pa sodelujejo vsi strokovni delavci, starši in učenci sami. Razvoj karierne orientacije in svetovanja v Sloveniji je v fazi preoblikovanja, v šolskem sistemu pa za tovrstno svetovanje trenutno ni predvidenih ur. Svetovalci so po besedah Flerin Majcnove velikokrat prepuščeni lastni iznajdljivosti, da umestijo to področje dela v razredne ure v dogovoru z razredniki, nadomeščanja in različne dejavnosti.

Zaradi varčevalnih ukrepov se krčijo in ukinjajo posamezne dejavnosti, ki so bile vpeljane na nacionalni ravni, tako je bilo ukinjeno generacijsko testiranje sposobnosti osmošolcev, ki je bil pred leti eden od kriterijev pridobitve štipendije za nadarjene učence, krčijo se tudi dejavnosti zavoda za zaposlovanje – interesne skupine, ki so predstavljale poklice s strani izobraževalnih zavodov in delodajalcev.

Kako pa otrokom v šoli lahko svetujejo? Šolska svetovalna služba se sicer povezuje z zunanjimi institucijami, kot so zavod za zaposlovanje, razvojne regionalne agencije, obrtna zbornica Slovenije …, s katerimi sodelujejo na primer pri urejanju pogodb za izobraževanje ali pri predstavitvi poklicev pri obrtnikih v domačem okolju, pojasnjuje Andreja Flerin Majcen. Sicer pa pri rednem pouku učitelji v skladu z obravnavo učne snovi informirajo in seznanjajo učence o poklicih.

Tri obdobja kariernega učenja:

Začetno obdobje traja od prvega do četrtega razreda in se imenuje stopnja razvoja osebnosti. Cilji v tem obdobju so, da učenci spoznajo sebe, ugotovijo svoja močna področja, svoje interese in talente in začnejo razmišljati o svojem mestu v svetu dela, kar začno razumevati prek spoznavanja poklicev.

Naslednje obdobje traja od petega do osmega razreda in se imenuje stopnja raziskovanja kariernih možnosti. Učenca se usmerja v tehtanje prihodnjih možnosti za delo in razvijanje njihovih zmožnosti odločanja.

Zadnje obdobje je poimenovano vodenje kariere. Cilji v tem obdobju usmerjajo učence v konkretno uporabo usvojenih znanj in veščin. Učenci morajo imeti priložnosti, da se z različnimi poklici izkustveno seznanijo, kar jim pomaga, da ugotovijo, kaj jih veseli in kaj želijo delati, ter da se odločijo, katere bodo njihove prioritetne izbire.

Sodelovanje s starši v višjih razredih Pri karierni orientaciji se v šoli običajno prvič srečajo s starši in učenci skupaj na delavnicah v 8. razredu, kjer odkrivajo interese, želje in poklicne namere učencev, seznanijo se z pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na izbiro poklica. V 9. razredu je delo s starši bolj intenzivno, saj so seznanjeni z vsemi vpisnimi pogoji za srednješolsko izobraževanje ter z možnostmi nadaljevanja šolanja po zaključeni srednji šoli ter o različnih možnostih zaposlovanja.

Svetovalni delavec priporoča vsaj en individualni razgovor s staršem in učencem, po željah in potrebi pa lahko tudi več. Starši se velikokrat ne znajdejo najbolje v položaju, ko bi bilo treba pomagati otroku, da se odloči za nadaljnje šolanje oz. začne voditi svojo kariero. Njihovo poznavanje izobraževalnih programov, poklicev, ki jih določena izobrazba omogoča, pa tudi trga dela oz. delodajalcev, je po besedah Flerin Majcnove zelo omejeno in pogosto zastarelo. Počutijo se soodgovorne, a največkrat tudi sami čutijo, da lahko otroku pomagajo le v omejenem obsegu.