Kako je slavni seizmolog Richter spoznal potresno moč Zorana Jankovića

Da bo ta teden v Sloveniji na veliko pela tektonika, se je najprej pokazalo v torek, ko je Pivko z okolico požgečkal ne prelen, ne preveč zagnan, recimo mu srednje prizadeven potres, ki so ga imeli čast čutiti tudi severnejši Notranjci in gospôda v beli Ljubljani. Charles Richter, ki je z Giuseppejem Mercallijem že nekaj let več ali manj edini pooblaščen za izdajanje jakostnih certifikatov, kadar se razburja Zemlja, mu je na lestvici od ena do deset prisodil dobro štirico, z obljubo, da bo naslednjič, morda že v petek, bolje.

Ljubi me, križaj me In je bilo. Teden dni po največjem duhovnem prazniku zahodnega sveta sta se delegatom v položaju "ljubi ali križaj" razdala utemeljitelj Pozitivne Slovenije Zoran Janković in njegova nekdanja prva apostolka, zadnjih nekaj mesecev pa emancipirana vladarica stranke – in vlade – Alenka Bratušek. Z odmerkom čustev in spontano retoriko – tistih nekaj tisoč pogoltnjenih fonemov mu poslušalci odpuščamo – je bil od razumskega in za vsak primer na papir zabeleženega govora protikandidatke boljši Janković, zmago si je – naj nam, prosim, politik, od katerega smo si izposodili primero, odpusti avtorsko krajo – privozil z razliko dveh avtobusov.

Kaj nas, uboge Slovence, po tem dogodku čaka in kako močno se nam podira svet? To je strankarska shizma, da takšne še ni bilo, odkar je šla krščanska cerkev na dva kosa, lahko slišimo. V soboto zgodaj zjutraj, ko so petelini še krepko vlekli dreto, je hitrojezični Gregor Virant naglo napovedoval, da vlade ni več. Podoben besedni servis si je omislil Igor Lukšič, medtem ko je Karl Erjavec v izrečenem še nekoliko previden, verjetno zaradi bilanc stanja in uspeha, kaj bo, če naredi eno ali drugo, ki si jih je dal pripraviti. Tudi Ljudmila Novak sporoča, da je ljubiteljica predčasnih volitev, in vabi na tango v politično areno, medtem ko v SDS razpredajo o tem, da si nekdo pripravlja malico z debelimi "šnitami" zarečenega kruha. Bomo videli.

Film Čaka te pošta se umika z lestvice priljubljenih Več kot polovica neželene pošte ima izvor v ZDA, kažejo zadnji podatki, a najmočnejši politik opozicije Janez Janša bi lahko v teh dneh precej bolj kot zaradi še enega v vrsti sumljivih mailov, s katerim bi neki neznani John Watkins želel od njega izmamiti denar za super donosne investicije v sončne kolektorje nekje v kalifornijski puščavi, lahko trepetal zaradi kakšnega domačega pošiljatelja. Negotov sodni izid pritožbe v zadevi Patria bi moral z višjega sodišča kreniti na svetlo enkrat v teh dneh. Najbrž ne zgrešimo, če zapišemo, da svetovna uspešnica Čaka te pošta z Meg Ryan in Tomom Hanksom v glavnih vlogah, tudi če je kdaj bila Janšev najljubši film, to v teh dneh zagotovo ni.

Tudi Gašparju Gašparju Mišiču je iztekajoča se sedmica odvzela kar precej pregovorne vedrine in nalezljivega nasmeha. Resda je imel pred nekaj urami razlog za veselje in je lahko znova vstalemu šefu stranke delil sočne poljube vdanosti in sreče, a se je v njegovo srce že pred tem zalezla žalost zaradi odločitve koprskega sodišča, ki ni zadržalo njegove odstavitve z mesta majorkapitana Luke Koper. A takšnega "kerlca" bi bilo res škoda, bog ne daj, da pristane na antidepresivih ali čem podobnem. Sicer pa bo sodišče o ničnosti sklepa, s katerim so Mišiča v Luki brcnili v ta zadnjo, šele odločalo in ugodna odločitev lahko na slovenske televizijske ekrane spet prinese toplino človeka, ki zabava pol države.

Z Mencingerjem pol mlajši Kacin ne želi sodelovati Po tistem, ko so na prvo mesto liste evrokandidatov pri Pozitivni Sloveniji iz penziona inštalirali belolasega Jožeta Mencingerja, je prekipelo pol mlajšemu pretendentu za omenjeni položaj. Jelko Kacin, človek, ki se ga Slovenija – brez šale in prav zares – spomni kot odličnega piarovca med osamosvojitveno vojno, človek, ki je državi s karambolom podaril znamenito novo zemljevidno točko z geografskim poreklom, tako imenovani Kacinov klanec – če se prav spominjamo, je bil v Kacinovem avtu takrat tudi indijski državljan Mal-Y-Ghan, a je na srečo nihče od njiju ni skupil –, se ni mogel sprijazniti s tem, da bi njegove desetletne napore v evropski parlamentarni orbiti izničil izpričan evroskeptik Mencinger. Zato je odšel na svoje, s svojo listo Konkretno, ki jo je predstavil v visoki družbi. Dobesedno. Prisegli bi, da smo pred vhodom v državno volilno komisijo poleg Kacinovega videli obličje Zmaga Sagadina, trenerskega tvorca nepozabnih uspehov Uniona Olimpije, ki je bil tokrat – presenetljivo – nekoliko namrgoden.

Imate denar in ne veste, kam z njim? Po možnosti takšen, ki ste ga dobili pri kakšni od prijaznih državnih bank, po nasmejanih obrestnih merah? Sploh ni nujno, da so te 1,6-odstotne kot pri Simoni Dimic, za še znosne štejejo tudi dvoodstotne obresti, pojasnjujejo monetarni strokovnjaki. Priložnost za vložek je naslednja: na dražbo kmalu prihaja v zastavo potisnjena gorenjska hiša merkurjevca Bineta Kordeža, izhodiščna cena je slabih 700 tisoč evrov. Menda je omenjena vrednost pretirana, po domače balonizirana, je povedal neki lokalni nepremičninar Kordež. Mislite, da je brat? Po komentarju, s katerim klati ceno, sklepamo, da ni v sorodu z nekdanjim menedžerjem, ki dve pokrajini stran, na Dolenjskem, v progasti uniformi skrbi za dobro počutje in srečen rezget zaporniških konjev.

Kadmij in arzen v celjskem mestnem parku kmalu na ogled turistom? Še ena o živalsko-človeškem odnosu, tokrat z manj elementi harmonije med obema vrstama. Potem ko je za udeleženci tožbenega postopka, ki ga je zaradi brutalnih grižljajev podivjanih bulmastifov pokojnega ljubljanskega zdravnika začel Stanislav Meglič, prva sodna osemletka, se stvar seli v ponovni postopek. Za Megliča verjetno nekoliko dolga cesta, za slovensko sodno statistiko morda dosežek, ki bi lahko kotiral visoko na lestvici ekspeditivnosti reševanja zadev.

Celjska Cinkarna je neločljivi del mesta ob Savinji in da bi njen utrip čutili tudi tisti meščani, ki morda ne živijo v neposredni bližini tovarniških dimnikov, lokalna oblast po mestu tu in tam, sicer bolj potihoma, postavi kakšno dodatno odlagališče odsluženega materiala. Zadnja lokacija, kjer si lahko zdravja povrnejo lokalni ljubitelji kadmija, svinca, cinka in arzena, je celjski mestni park, so pokazale raziskave, ki jih je naročila lokalna okoljska iniciativa. Odgovora celjske občine, ali nameravajo ta del parka urediti tudi za vse številnejše turiste, ki prihajajo v knežje mesto, do oddaje prispevka nismo prejeli.

Borovniški požigalci še daleč od slave velenjskega Kljub manj denarja "ful mu'zke" tudi letos obljubljajo na finančno vse bolj shiranem Radiu Študent, ki bo maja dopolnil 45. leto delovanja. Čeprav komaj, študentski radio še nekako zmore gruliti, ima pa zato precej manj možnosti za letošnje "sviranje" mariborski festival Lent. En odstotek od skupnega proračuna 1,4 milijona evrov je svojemu kulturnemu pastorku letos pripravljena nameniti država, precej manj kot lani mu bo dal tudi vse bolj izpraznjen erar mesta Maribor, podobno je s sponzorji. No, pri zadnjih se lahko do poletja še kaj obrne, sploh če dobro in hitro zagrabi gospodarska rast, o kateri smo lahko zadnje čase veliko poslušali …

Še ena za ljubitelje razvozlanih enigem v disciplini črna kronika: potem ko so na terenu opravili kar precej radovednostnih seans, je vrhniškim policistom nazadnje uspelo razvozlati klobčič požigov, ki so se zadnja tri leta dogajali na območju Borovnice. Za (dobesedno) vnete navijače rdečega petelina in njegovih učinkov so se izkazali štirje golobradci, stari od 18 do 20 let, ki so s slastjo netili po dolgem in počez, najraje zabojnike, lesene lope in gospodarska poslopja, škoda pa je šla v tisočake evrov.

Mladce je očitno navdihnil slavni velenjski požigalec, a njegova prepoznavnost kljub vsemu zanje ostaja neosvojljiva trdnjava. Tudi zato, ker je v zgodbo zadnjega posegel dodaten dejavnik. Saj pomnimo, Velenjčana sta ustavila hrabra someščana, bežno sta ga ošvrknila in nato je sledila odločitev za osebni pregled, nato ugotovitev, da ima v torbi nekaj sumljivih požigalno-inštalaterskih pripomočkov, zatem klic na policijo ter pridržanje domnevnega požigalca do prihoda modrokapičarjev. To, da sta ga hotela najprej oropati, je bila domača publika pred leti zaradi zabavne zgodbe pripravljena spregledati. Da so to storili policisti … ah, tema za kdaj drugič …