Borut Pahor, begunec za en dan

Že pred tednom dni je naš predsednik Borut Pahor v Budimpešti ostal brez besed ob besedah madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ki je grdo govoril o beguncih.

Center za odstranjevanje tujcev Ni si mislil, da bo le nekaj dni pozneje prebral sporočilo Policijske uprave Murska Sobota o "najdbi" 14 sirskih beguncev, ki so prišli z Madžarske. Zaradi policijske retorike je še enkrat ostal brez besed: "Tujci bodo obravnavani po zakonu o tujcih in bodo do odstranitve na Madžarsko nastanjeni v Center za tujce Postojna. Policisti v povezavi z omenjeno problematiko izvajajo poostrene nadzore in druge operativne ukrepe ter bodo to tudi nadaljevali."

Predsednik se je zamislil. Nekaj gnilega je v deželi slovenski. Celo Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov, ki jih je le pred nekaj leti vodil tudi Borut, je začel igrati na ne preveč solidarne strune, češ da Evropa srednjeročno in dolgoročno ne more postati zatočišče za begunce.

Angela ga prehiteva po desni Le kako je mogoče, da socialdemokrata Dejana po desni prehiteva celo krščanska demokratka Angela, se je spraševal Borut. Merklova res ni navdušena na ekonomskimi migranti, a begunce bi integrirala v družbo in ne bi ponavljala napake s turškimi gastarbajterji.

No, nekaj upanja za socialdemokracijo vendarle je. Z neverjetno širokogrudnostjo se je namreč v posebnem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju izkazal velenjski župan in nekdanji poslanec in podpredsednik SD Bojan Kontič: peto največje slovensko mesto z nekaj več 34 tisoč prebivalci je pripravljeno primerno poskrbeti celo za deset beguncev! Ta številka sicer pomeni le 0,03 odstotka prebivalcev Velenja, a Kontič se je javil sam, pa še financiral bo vse skupaj!

Borut je bil bolj zaskrbljen nad domnevno liberalno SMC. Premier Cerar se kljub spodbudam Karla Erjavca otepa obvezujočih kvot za begunce, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je policistom očitno naročila, naj bodo pripravljeni predvsem na odstranjevanje beguncev.

Bolj kot je predsednik razmišljal, jasneje je videl, da je čas za akcijo. Če je bil lahko za en dan smetar ali šivilja, če je lahko kopal jarke, pomagal v tovarnah in vzel v roke kosilnico, le zakaj ne bi mogel biti še en dan begunec?

Begunka Alenka Medtem ko je urejal misli, kako bi se lotil projekta, ki bo v javnosti zagotovo sprožil nasprotujoče si odzive, je prejel elektronsko pošto. Ni mogel verjeti, bila je Alenka Bratušek.

"Dragi Borut, v teh težkih časih, ko sem tudi sama postala begunka, begunka v parlamentu, se je v meni nekaj premaknilo. Ambicija, denar, slava, vse je postalo nepomembno. Ko gledam te nesrečnike, ki bežijo pred vojno in so zdaj pred pragom naše prelepe dežele, se mi zdi, da moramo politiki ukrepati z zgledom. Ker vem, da si ti edini, ki si nas sposoben organizirati, se ti prepuščam. Prosim, povej, kako lahko pomagam? Lepo te pozdravljam. Alenka."

Borut je bil ganjen. To je to, začel bo z majhno akcijo, k sodelovanju bo povabil še enega političnega begunca, Bojana Dobovška, ki bo kot nekdanji vodilni SMC-jevec morda vzbudil slabo vest največje vladne stranke.

Žrtvovanje v visokih petah Dobovšek ni okleval. Odšli so v Prekmurje, na mejo, kjer bodo pričakali nesrečneže z Bližnjega vzhoda. Hodili bodo z njimi in jim na poti pomagali tako, da bodo za pomoč prosili lokalno prebivalstvo. Alenka se bo žrtvovala tako, da bo hodila v čevljih z visokimi petami. Borut jih bo gostil v predsedniški palači, nato pa jih bodo pospremili tja, kamor bodo želeli.

Prebudilo se je fantastično jutro. Prvi sončni žarki so jih skoraj zaslepili. Idilična prekmurska ravnica jih je naredila spokojne, a odločne, da bodo zakorakali v nepozaben dan. Kmalu so jih uzrli, bilo je 14 sirskih beguncev. Borut, Alenka in Bojan, begunci za en dan, so bili pripravljeni za pot.