Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
23. 11. 2023,
10.58

Osveženo pred

3 mesece, 1 teden

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Vzrejeno brez uporabe antibiotikov antibiotiki Perutnina Ptuj PR članek

Četrtek, 23. 11. 2023, 10.58

3 mesece, 1 teden

Od 18. do 24. novembra poteka Svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom

Kako dolgo bo medicina še korak pred mikrobi?

Oglasno sporočilo

Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna Skupaj preprečimo mikrobno odpornost poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil (antibiotikov). Štiri svetovne organizacije, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH), so z letošnjim letom napovedale preimenovanje svetovnega tedna ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih v Svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom.

Narava - hlev Slatinsek | Foto: Perutnina Ptuj Foto: Perutnina Ptuj

Pridobljena odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom je namreč postal eden največjih svetovnih zdravstvenih izzivov našega časa in postaja vodilni vzrok smrti na Zemlji. Je vse večja grožnja zdravju živali in ljudi ter tudi prehranski varnosti po vsem svetu. Velik negativni vpliv na to problematiko ima tudi nepremišljena in prekomerna uporaba protimikrobnih zdravil v živinoreji, zato se odgovorna živilska podjetja čedalje bolj osredotočajo na vzrejo brez uporabe protimikrobnih zdravil. Pionir v regiji je bila Perutnina Ptuj, ki je vzrejo brez uporabe antibiotikov že leta 2021 vzpostavila na Hrvaškem, v letu 2022 pa še v Sloveniji, kjer sodeluje s preko 250 rejci - kooperanti.

V Perutnini Ptuj so se prvi v regiji odločili, da vzrejajo živali brez uporabe antibiotikov ali z njihovo nizko uporabo. Znano je namreč, da pojavljanje bakterijske odpornosti proti antibiotikom, ki so bili do nedavnega še učinkoviti proti bakterijskim okužbam, postaja v začetku 21. stoletja ena večjih groženj za javno zdravje. Napačna oziroma neustrezna uporaba antibiotikov pri ljudeh in živalih prispeva k pojavljanju bakterij, odpornih proti antibiotikom. Res je, da so antibiotiki nepogrešljivi pri zdravljenju bakterijskih bolezni pri živalih tako kot pri ljudeh, vendar je za ohranjanje njihove učinkovitosti treba z njimi skrbno ravnati. Z različnimi možnimi ukrepi je v prvi vrsti treba preprečevati oziroma zmanjševati potrebe po njihovi uporabi. Tako pri živali kot pri ljudeh.

Potrebe po hrani se na svetu povečujejo, v svetovnem merilu se več antibiotikov uporabi za zdravljenje živali kot za ljudi. To ne velja za vse države in tudi ne za Slovenijo. Pri živalih je bila v preteklosti večja poraba antibiotikov zlasti zaradi njihove uporabe za preprečevanje bolezni ter za pospeševanje rasti živali z dodajanjem antibiotikov živalski krmi. Takih praks v humani medicini ni bilo. V Evropski uniji je uporaba antibiotikov v krmi za spodbujanje rasti že dolgo prepovedana, uporaba antibiotikov za zdravljenje živali in preprečevanje širjenja bolezni pa vse bolj omejena in nadzorovana. Ne uporablja se jih rutinsko niti ne kot nadomestilo za slabo higieno, neustrezno rejo živali ali slabo upravljanje kmetijskih gospodarstev. Velika odgovornost za zmanjšanje uporabe antibiotikov je na rejcih oziroma imetnikih živali.  

Perutnina Ptuj, največje živilsko-predelovalno podjetje v Sloveniji in regiji, je bila prva v regiji, ki je prejela certifikat Vzrejeno brez uporabe antibiotikov. Certifikat Brez antibiotikov podeljuje certifikacijska hiša DNV Adriatica po temeljitem pregledu celotne vertikalno integrirane proizvodnje in zagotavlja, da piščanci na nobeni stopnji svojega življenjskega cikla niso prejeli antibiotika kot tudi ne hormonov ali surovin živalskega izvora.

PP perutnicke | Foto: Perutnina Ptuj Foto: Perutnina Ptuj

Čeprav se je okolje v zadnjih dvajsetih letih močno spremenilo, ima večina potrošnikov še zmeraj občutek, da je vse, kar se pojavi na trgovski polici, kakovostno, kar žal ne drži. Slovensko poreklo mesa in drugih živil je eno pomembnejših jamstev za kakovost in varnost. Primer dobre prakse je vsekakor Perutnina Ptuj, ki z razvojem v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja vodi celotno industrijo. Zaradi tega so danes zmožni izvažati tudi na visoko razvite trge, kot so Švica, Avstrija in Švedska. "Svetovna organizacija za zdravje živali poroča, da se je svetovna poraba protimikrobnih zdravil pri živalih v treh letih zmanjšala za okoli 13 odstotkov, kar je pomemben premik v prizadevanjih za ohranitev učinkovitosti teh kritičnih zdravil, in ponosen sem, da smo bili v regiji pionir na tem področju," je poudaril generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić.

Vodilni slovenski agroekonomist, izr. prof. dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je že večkrat poudaril, da je uporaba antibiotikov občutno večja v državah, iz katerih se v Slovenijo največ uvaža. Na Upravi za varno hrano poudarjajo, da v okviru rednega monitoringa ostankov veterinarskih zdravil v živilih redno preverjajo tudi ostanke antibiotikov v mesu pri različnih živalskih vrstah. V zadnjem letu niso ugotavljali preseženih mejnih vrednosti v mesu. Od leta 2008 dalje nam je v Sloveniji uspelo, da se uvrščamo med deset najboljših evropskih držav z nizko ocenjeno skupno prodajo antibiotikov za živali za proizvodnjo hrane, še poudarjajo na upravi in dodajajo, da kadar se kljub izvajanju ukrepov izkaže uporaba antibiotikov nujno potrebna za zagotavljanje zdravja in dobrobiti živali, se jih uporablja ciljano proti samemu povzročitelju. Tako mora protimikrobno zdravljenje žival temeljiti na ustrezni diagnozi, ki jo lahko postavi le veterinar.

Podatki Evropske agencije za zdravila kažejo, da je v živinoreji poraba antibiotikov v Sloveniji še vedno ena najnižjih v EU. Skrb vzbujajoče pa je, da občutno več antibiotikov uporabijo v državah, ki so ključne dobaviteljice mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov v Slovenijo. Na Poljskem denimo porabijo skoraj sedemkrat več antimikrobno aktivnih snov, nekoliko manjša je povprečna poraba v Italiji in na Madžarskem. "Podatek o uporabi antibiotikov pri reji živali je eden boljših kazalnikov tehnologije in ravnanja z živalmi. Slabše so rejske prakse, večja je poraba. Države, iz katerih v Slovenijo največ uvažamo, imajo izrazito intenzivno rejo in dokazano spadajo v tiste razrede, kjer je uporaba antibiotikov občutno večja kot v Sloveniji," pojasni izsledke raziskave izrprof. dr. Aleš Kuhar in dodaja, da uživanje takih živil prispeva k zelo resni grožnji povečane odpornosti proti antibiotikom, zato priporoča uživanje doma vzrejenega mesa in izdelkov.

Naročnik oglasnega sporočila je PERUTNINA PTUJ D. O. O.

Ne spreglejte