Kako dobiti službo v najboljših slovenskih podjetjih?

Priti do dela je danes gotovo težje kot nekdaj, to dokazuje tudi skoraj 115 tisoč brezposelnih v državi. A dobro stoječa podjetja še naprej zaposlujejo. Vodilne v nekaterih naših paradnih konjih smo vprašali, kako lahko pri njih dobite delo.

Vojmir Urlep, Lek: "V Lek je težko priti. Je pa res, da smo v zadnjih letih zaposlili 500 ljudi. Dejstvo je tudi, da je interes ljudi, da bi se zaposlili v našem podjetju, izjemno velik. Na razpis za posamezno delovno mesto dobimo po nekaj sto prijav."

"Glede na to, da delujemo v okviru izjemno velikega globalnega podjetja, iščemo le najboljši kader, ki pa ga je razmeroma malo. Pri nas lahko uspe le takšnim, ki dosegajo naša pričakovanja."

"Vsako prošnjo obravnavamo zelo resno in imamo bogato bazo kadra. Če oseba zadovoljuje osnovne standarde, kot je izobrazba, so v naslednjih korakih pomembne delovne izkušnje, posebna znanja. In takšne ljudi vselej povabimo na teste in razgovore, po katerih presodimo, ali zadošča našim zahtevam." Ali je kdo naredil na vas vtis v prvem trenutku? "Ne, na to še čakam."

Franjo Bobinac, Gorenje: "Najbolje je, da pošlje CV kar meni osebno in običajno, če seveda izpolnjuje osnovne pogoje, ga praviloma povabimo na razgovor. Če ustreza našim merilom, a trenutno takšnega kadra ne potrebujemo, ga damo v svojo bazo."

"In če me kdo ustavi na cesti in želi službo? Vprašal bi ga, s čim me lahko prepriča. Ni dovolj, da nekaj poveš, imeti moraš idejo, preblisk, moraš se znati prodati, da bi vzbudil zaupanje. Se mi pa to večkrat zgodi in se dogovorimo za razgovor."

Stojan Petrič, Kolektor: "Dobiti zaposlitev v Kolektorju je izjemno težak postopek. Pri nas izbor začnemo s psihološkimi testi. Nato pridejo na vrsto lastnosti. Ali ima vodstvene sposobnosti, je mogoče individualist, generalist in podobno. Vsak kandidat za službo mora skozi tri postopke."

"V našem podjetju zaposlujemo ljudi iz vse Slovenije, zahodnega Balkana, vzhodne Evrope in tudi iz Nemčije. Če me kdo ustavi in ima ambicije delati pri nas, ga najprej vprašam po izobrazbi. Če je tehnična, mu rečem: Pridi v Kolektor in se bomo pogovorili."

Edi Kraus, Julon: "Pred 20 leti, ko smo morali dokapitalizirati podjetje in ko se je privatiziralo, so nas številni dobri delavci zapustili. Takrat smo na vodilne položaje postavili mlade sposobne ljudi, ti jih zasedajo še danes. V tem delu smo stvari dobro postavili."

"Pri srednjem kadru pa lahko danes glede na številne brezposelne izbiramo. Na žalost. Današnja slika je v primerjavi z obdobjem od leta 2000 do leta 2007 povsem obrnjena na glavo. Takrat nam namreč ni uspelo dobiti dobrega kadra, tudi če smo ga iskali."

"Če nam danes kdo pošlje CV, ga obravnavamo. Ko pa iščemo specifičen kader, največkrat iščemo na fakultetah in inštitutih."

Vas je kdo ustavil na cesti in vam rekel, da ga vaše podjetje nujno potrebuje? "To se mi dogaja, a ne prepogosto, saj me le redko prepoznajo. Vsem svetujem, da mi pošljejo prošnjo na elektronsko pošto, potem pa steče postopek prek kadrovske službe."

Cvetka Selšek, SKB: "Zaradi določene fluktuacije zaposlenih v SKB banki najprej zaposlujemo znotraj podjetja, šele nato objavimo javni razpis. Za veliko brezposelnih mladih iskalcev zaposlitve je izjemno pomembno, da začnejo v sebi iskati podjetniško žilico. To manjka Sloveniji."

"Skladno s tržnim gospodarstvom mora biti tudi razmišljanje mladih, da se zanesejo na svoje ideje. Kup podjetniških idej je izjemno zanimivih, financirajo pa se lahko prek platform start up in prek podjetniškega sklada."

"Na trg je treba prodreti s pravo idejo. Mladim zato svetujem več samozaupanja in dobrih idej ter da znajo poskrbeti sami zase, ne pa da čakajo na to, da jih bo nekdo vzel v službo."

Andrej Slapar, Zavarovalnica Triglav:

"V podjetju iščemo predvsem visokokvalificiran kader, ki je za našo dejavnost specifičen."

"Aktuarstvo je na primer deficitarni poklic, zato ta kader pogosto ustvarjamo sami, smo neke vrsta valilnica kadra."

Dušan Olaj, Duol: "Stereotipno iskanje novih sodelavcev, na primer izobrazbenih kakovosti ali nekih referenc, v tem dinamičnem razvoju odpade. V interaktivnem dialogu poskušamo najti nekaj več. To so lahko trenutna drznost, znanje ali pa podrejanje kolektivu. Formalna izobrazba v Duolu ne pomeni nič."

"Zelo pomembno je aktivno znanje vsaj dveh tujih svetovnih jezikov, vse preostalo je stvar proste presoje. S kadrovskimi agencijami ne sodelujemo, raje prisegamo na osebni stik. Pritegne nas 'nekaj več' v prošnji, ki jo naslovijo na naše podjetje."