Ponedeljek, 6. 5. 2019, 16.18
5 let, 7 mesecev
Kaj roji po glavah voznikom, ki parkirajo na invalidskem parkirnem mestu? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
89
Prizori brezbrižnega parkiranja avtomobilov na prepovedanih mestih razburjajo številne udeležence v prometu. Še posebno vroča razprava se je tokrat razvnela okoli kolumne astrologinje Eme Kurent, ki si kot zdrava oseba večkrat privošči parkiranje na prostoru za invalide. Psihoanalitik je prepričan, da prekrškarjem užitek, ki ga tržijo iz občutka večvrednosti, pomeni precej več kot plačilo kazni.
Na družbenem omrežju Facebook se je vnela vroča debata na kolumno astrologinje Eme Kurent, ki je bila pretekli teden objavljena v eni izmed rumenih slovenskih revij. V njej se je razpisala o parkiranju na mestih, označenih za invalide, kjer večkrat parkira tudi sama.
"Včasih me kak mimoidoči opazi in se zgraža ali me okrega, jaz pa jim mirno odvrnem, naj se brigajo zase ali naj pokličejo policijo," zapiše v kolumni. Doda še, da jim v primeru slabe volje celo pokaže sredinca.
Medtem ko se je urednica revije bralcem že opravičila in prekinila sodelovanje s Kurentovo, ta še vedno vztraja v svojem prepričanju.
Kurentova kršenje pravil utemeljuje z opravičilom, da na parkiriščih kronično primanjkuje parkirnega prostora, parkirišča, rezervirana za invalide, pa so skoraj vedno prazna. Po njenem prepričanju se zdravim osebam godi krivica, saj bi morala obstajati tudi mesta za družine z majhnimi otroki.
"Precej težje kot invalidu je materi ali očetu z dvema ali tremi otročki, ki jih vleče s sabo po nakupih, ker jih nima kje pustiti. Tudi starostniki, recimo tisti nad 80 let, bi si zaslužili prednostno parkirno mesto. Če bi bila pravica na tem svetu, si mislim, bi imelo vsako parkirišče vsaj tri prednostna parkirna mesta za omenjene kategorije ljudi," še nadaljuje astrologinja.
Ema Kurent je za Planet povedala, da se ne bo opravičila:
V Zvezi paraplegikov ogorčeni
V Zvezi paraplegikov Slovenije, kamor je včlanjenih 1.050 paraplegikov in tetraplegikov, so zgroženi nad razmišljanjem astrologinje. Prek Facebooka so jo povabili, da med njimi preživi vsaj en dan in se sooči s težavami gibalno oviranih oseb.
Ob tem opozarjajo, da je gibalno oviranih z vozniškim dovoljenjem, ki so integrirani v družbo oziroma opravljajo enake naloge kot zdrave osebe, vedno več, zato že sami sebi zasedajo razpoložljiva parkirna mesta. Teh je po njihovem mnenju premalo, saj jih več kot polovica opaža, da so invalidska parkirna mesta pogosto zasedena oziroma sploh niso na voljo.
Več kot polovica članov Zveze paraplegikov Slovenije opaža, da so invalidska parkirna mesta pogosto zasedena oziroma sploh niso na voljo.
Pet odstotkov parkirnih mest mora biti rezerviranih
V Sloveniji je bilo konec lanskega leta registriranih več kot milijon osebnih vozil, dovolilnic za invalide pa je imelo okoli 20 tisoč oseb oziroma manj kot dva odstotka. Zakon veleva, da morajo vsi javni objekti najmanj pet odstotkov parkirnih mest nameniti invalidom.
Kurentova na ogorčene odzive uporabnikov Facebooka zato odgovarja, da je invalidov z dovolilnicami torej skoraj trikrat manj, kot je zanje predpisanih mest. A njena razlaga ne vzdrži, saj odstotek izdanih dovolilnic nima neposredne povezave s številom invalidskih parkirnih mest. Prav je namreč, da je odstotek takšnih mest večji, kot je izdanih dovolilnic. Prav tako je kar desetina prebivalcev Slovenije invalidnih oseb, parkirnih mest za invalide pred javnimi ustanovami pa je zagotovljenih zgolj pet odstotkov.
Odkar je v uporabi mednarodna invalidska parkirna karta s fotografijo uporabnika, v zvezi paraplegikov ne zaznavajo večjih zlorab invalidskih dovolilnic. Kljub temu pa pogrešajo večji nadzor istovetnosti dovoljenja s strani redarstev ali policije.
"Užitek, ki ga tržijo iz občutka večvrednosti, jim pomeni več kot plačilo kazni."
Na brezbrižno parkiranje voznikov, običajno gre za lastnike prestižnejših avtomobilskih znamk, opozarja tudi Matjaž Lunaček, eden vodilnih psihoanalitikov pri nas. Tudi sam pogosto opaža prizore zloščenih avtomobilov, ki stojijo na prepovedanih mestih, kot so pločniki, kolesarske steze, parkirna mesta za invalide ali celo na cesti.
Psihoanalitik Matjaž Lunaček pojasnjuje, da so lastniki nepravilno parkiranih avtomobilov pogosto prepričani, da jim ta prostor neprimerno bolj pripada kot drugim ljudem.
"Zagotovo lahko govorimo o preziru. Gre za občutenje lastnikov jeklenih konjičkov do oseb, ki jih po statusu dojemajo kot manjvredne. Lahko gre za rasno, finančno ali katero koli drugo dojemanje manjvrednosti. Prepričani so namreč, da jim ta prostor neprimerno bolj pripada kot drugim ljudem. Pravice drugega prezrejo celo v zakonsko določenih primerih oziroma se nanje "požvižgajo". Še več, "požvižgajo" se tudi na notranje, etične principe, ki so povezani z idealom jaza," pojasnjuje psihoanalitik Lunaček.
Dodaja, da takšnim prekrškarjem užitek, ki ga tržijo iz občutka večvrednosti, pomeni precej več kot plačilo same kazni.
Nekrivdnost in brezsramnost sta največje zlo slovenske družbe
Lunaček, tudi sam besen na takšne prekrškarje, v njih vidi grozljivo primitivnost in nekulturnost. "Trg francoske revolucije v Ljubljani je na primer pogosto zaparkiran z neskončno dragimi avtomobili, ki ogrožajo šibkejše udeležence v prometu. Lastniki teh avtomobilov nimajo najmanjšega spoštovanja niti do ljudi niti do kulturne dediščine v tamkajšnji okolici," ponazori Lunaček.
Kot pravi, je skoraj brezupno pričakovati spremembe njihovega vedenja. Rešitev vidi v zelo visokih globah. "Celo več, z novimi generacijami bo vedenje le še slabše. Nekrivdnost in brezsramnost sta največje zlo slovenske družbe, saj čedalje bolj odpadajo instance, povezane z vzgojo. Veliko jih misli, da so na prvem mestu le oni, preostalih sploh ne opazijo. Če otroci opazujejo napačno ravnaje svojih staršev, bodo sami zagotovo le še slabši," še sklene Lunaček.
89