SiolNET. Novice Slovenija
2,05

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na slovenskih smučiščih za pet milijonov evrov investicij

2,05

termometer

Krvavec PZS snežne razmere
Krvavec in preostali smučarski centri po Sloveniji so v pričakovanju prvih snežnih padavin ali vsaj primernih temperatur za tehnično zasneževanje. Večina jih odprtje nove sezone napoveduje ob koncu novembra oz. začetku decembra. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Po rekordni poletni sezoni v slovenskih gorskih centrih so ti zdaj že pripravljeni na vstop v zimsko sezono. Čakajo samo še na temperature, ki bi omogočile tehnično zasneževanje, še raje pa bi videli, da bi jih pobelil sneg. Nova sezona prinaša tudi nekaj večjih investicij. "V posodobitev infrastrukture in storitev smo vložili pet milijonov evrov," je povedal Ernest Kovač, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev, ki bi si tako kot večina upravljavcev smučišč želel več finančne pomoči države.

Od približno petih milijonov evrov, ki so jih na slovenskih smučiščih letos vložili v posodobitev infrastrukture in storitev, je bilo kar 1,7 milijona evrov namenjenih Mariborskemu Pohorju, smučišču, ki so ga britanski ljubitelji smuke v nedavni anketi na spletni strani The Guardian uvrstili med najboljših deset majhnih in do denarnice prijaznih evropskih smučišč. Večina sredstev je bila namenjena okrepitvi tehničnega zasneževanja.

Mariborsko Pohorje Trendi Top 10 ugodnih evropskih smučišč: med najboljše uvrstili Pohorje

"Na Pohorju so celoten spodnji del smučišča opremili s cevmi za tehnično zasneževanje, zamenjali so celotno infrastrukturo, kupili snežno tovarno, ki bo omogočila izdelavo snega tudi v primeru višjih temperatur in omogočila izdelavo do 100 kubičnih metrov snega dnevno, ter nabavili 30 novih snežnih topov," je obseg investicije opisal Kovač. "Velik poudarek je tudi na zgornjem delu smučišča, kjer so postavili 200-metrski snežni trak za najmlajše."

Na novinarski konferenci na Krvavcu so se danes predstavila slovenska smučarska središča. Na novinarski konferenci na Krvavcu so se danes predstavila slovenska smučarska središča. Foto: Siol.net

Z 90 metrov dolgim snežnim trakom so se okrepili tudi na Rogli, veliko pa so vložili tudi v obnovo kapacitet. "Obnovili so hotel Planja na Rogli, ki bo svojemu namenu služil že v letošnji sezoni," je napovedal Kovač. Postavili so tudi dve novi vlečnici.

Na Golteh, kjer so imeli odlično poletno sezono, so zgradili 12 novih apartmajev in kupili nov snežni teptalec.

Kranjski Gori, na smučišču z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, bodo 29. novembra praznovali 70. obletnico postavitve prve žičnice (Preseka). Opremili so se z novimi snežnimi topovi in zamenjali staro vlečnico Brsnina ter kupili nov snežni teptalec. Gondola, ki naj bi enkrat v prihodnje vozila na vrh Vitranca, financirala pa naj bi se iz javno-zasebnega partnerstva, je še vedno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

V zgornjem delu Vogla so postavili novo vlečnico, razširjajo pa tudi gostinsko ponudbo. V zgornjem delu Vogla so postavili novo vlečnico, razširjajo pa tudi gostinsko ponudbo. Foto: Siol.net

Na Voglu, kjer je poletna sezona po obisku že prehitela zimsko, so v zgornjem delu smučišča postavili novo vlečnico Konta, še naprej pa izboljšujejo kakovost gostinske ponudbe.

Kar nekaj novosti obljublja tudi Krvavec, ki je letos aprila dobil novega lastnika, gostil pa je tudi današnjo novinarsko konferenco. RTC Krvavec po novem upravlja Janez Janša, ki napoveduje svežino v razvoju tega smučišča. "Povečali smo obisk v poletni sezoni in izpeljali kar nekaj dogodkov, tudi dan odprtih vrat avgusta, kjer smo predstavili vse ponudnike na območju Krvavca. Povečali smo razdaljo kolesarskih (30 km) in pohodniških (25 km) poti. Zamenjali smo glavno vrv na krožno-kabinski žičnici, elektroniko žičnic Križišče in na Kriški planini, obnovili vse ograje, opravili nekaj prekopov na smučišču …

Kupili smo dva nova snežna topa in predlagali več rešitev glede namestitev, začeli smo projekt, s katerim želimo povečati kapacitete hotela na Krvavcu ter začeti gradnjo wellnes centra in bazena. V načrtu je gradnja Krvavške vasi z bungalovi in glamping naseljem, z Združenjem slovenskih žičničarjev pa pripravljamo strategijo, s katero bomo pozvali vlado, da nam pomaga pri obnovi žičniških naprav. Te investicije so za posamezne centre preprosto previsoke," je poudaril Janša.

Na Krvavcu imajo pogumne načrte tudi glede povečanja namestitvenih kapacitet. Na Krvavcu imajo pogumne načrte tudi glede povečanja namestitvenih kapacitet. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Vizijo o povečanju namestitvenih kapacitet je izpostavila tudi direktorica Ski centra Cerkno Manuela Božič Badalič. "Težava našega smučišča je v tem, da ima Cerkno s celotno regijo na voljo zgolj 410 postelj, zato smo povsem odvisni od dnevnih smučarjev. Teh pa, kadar ni lepega vremena, preprosto ni," je poudarila.

Cerkno so že odkrili kolesarji, njihov obisk je v primerjavi z lansko sezono kar 25 odstotkov višji, želijo pa si več smučarskih gostov. V prihodnosti načrtujejo prenovo hotelskega kompleksa ob vznožju smučišča, kjer je na voljo samo sto postelj. Računali so, da bo obnova hotela, ki je zastavljena v smeri razvoja termalno-športnega počitniškega središča, mogoča že v prihodnjem letu, a bo zaradi upravnih postopkov morala počakati najmanj na leto 2020. Center ima vzpostavljen popoln sistem zasneževanja (120 stacionarnih in premičnih snežnih topov), zato za zagon sezone čakajo samo še sneg.

V Cerknem so preveč odvisni od dnevnih gostov. Njihova vizija je usmerjena predvsem v povečanje namestitvenih kapacitet. V Cerknem so preveč odvisni od dnevnih gostov. Njihova vizija je usmerjena predvsem v povečanje namestitvenih kapacitet.

Nekaj novosti se obeta tudi na Kaninu. Po petih letih bodo končno spet pognali dvosedežnico Graben, kar pomeni, da bodo obratovale vse žičniške naprave na Kaninu, na mestu starega gostinskega obrata Ski Bum Bar bodo zgradili novega, v poletni sezoni pa bodo po dokončani popotresni obnovi končno spet odprli Planinski dom Petra Skalarja.

Na Kaninu so lani ob tem času že gostili prve smučarje. Letos so temperature za zagon zimske sezone še previsoke. Na Kaninu so lani ob tem času že gostili prve smučarje. Letos so temperature za zagon zimske sezone še previsoke. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Po besedah Marijana Skorniška, v. d. direktorja javnega zavoda Sončni Kanin, ki upravlja naše edino visokogorsko smučišče, so v poletni sezoni z gondolo na Kanin prepeljali 30 tisoč gostov, s čimer so se izenačili z zimsko sezono. Lani v tem času so smučarji že lahko okušali snežne radosti, letos pa so temperature za kaj takega še previsoke. "Tudi naša težava so namestitvene kapacitete. V Bovcu sta pozimi zaprta oba največja hotela, Kanin in Alp, kar pomeni, da je v našem koncu vsaj 30 odstotkov prometa manj, kot bi ga imeli, če bi namestitvene kapacitete imeli. V tem primeru bi bil Kanin še bolj konkurenčen," je prepričan Skornišek. Napovedal je še, da skupaj z Občino Bovec in z Italijani načrtujejo gradnjo nove žičnice na Kaninu. "To pomeni, da bi se smučarji na Kanin pripeljali hitreje (zdaj je ta čas 30 minut, op. a.) in tudi v primeru vetra, kar zdaj ni mogoče."

Bovški župan Valter Mlekuž je pred kratkim za STA napovedal, da gre za mednarodni projekt, pri katerem so se povezali z zamejskimi občinami Trbiž, Kluže in Rezija, obetajo pa si tudi podporo dežele Furlanije - Julijske krajine. Združeni se bodo v prihodnjem letu podali v iskanje evropskih sredstev, prenovljeno smučišče pa naj bi po Mlekuževih napovedih zaživelo v sezoni 2020/2021.

Ernest Kovač in Franci Petek sta podpisala novo sponzorsko pogodbo med Združenjem slovenskih žičničarjev in Smučarsko zvezo Slovenije:

Podpis pogodbe o sodelovanju med Združenjem slovenskih žičničarjev in Smučarsko zvezo Slovenije

Na današnji predstavitvi načrtov slovenskih smučarskih centrov sta Združenje slovenskih žičničarjev in Smučarska zveza Slovenije podpisala novo sponzorsko pogodbo. Po besedah direktorja SZS Francija Petka gre za dolgoletno sodelovanje, tako da združenje mlade smučarje oskrbuje s sezonskimi vozovnicami, že uveljavljeni smučarji pa so promotorji domačih smučišč.

Petek je opozoril, da alpsko smučanje v Sloveniji nima svoje nacionalne vadbene površine. "Verjamemo, da tudi država vse bolj prepoznava, da bo treba ta korak vendarle narediti," je poudaril.

Poudarek na varnosti in izobraževanju

Po besedah predsednika Združenja slovenskih žičničarjev Kovača je bilo veliko investicij v letošnjem letu namenjenih tudi varnosti, kar pomeni, da so sanirali velik del žičnic. "V lanski sezoni smo imeli manj kot 0,5 promila poškodb na smučiščih, kar pomeni, da so slovenska smučišča v primerjavi z evropsko konkurenco zelo varna," je poudaril.

Pomemben poudarek je bil tudi na izobraževanju, vzpostavljen je bil kompetenčni center za razvoj kadrov v smučarskih centrih, ki se ga je udeležilo 261 posameznikov. Na smučišča želijo privabiti čim več mladih, v ta namen sodelujejo tudi s smučarskima zvezama Slovenije in Hrvaške.

"Na eni strani z vseslovensko smučarsko vozovnico pomagamo slovenskim tekmovalcem, da lahko trenirajo na naših površinah. Menimo, da so smučišča telovadnice na prostem, zato pozivamo državo, da bi še posebej v manjših centrih pomagala pri razvoju naše dejavnosti ter pri vzdrževanju in investiranju v našo infrastrukturo," je izrazil željo Kovač.

Rekordna poletna sezona

Slovenski gorski centri so v letošnji poletni sezoni dosegli približno 20-odstotno rast tako po obisku kot po prihodkih, kar je rekord. Od maja do oktobra letos so z žičniškimi napravami, sem spada tudi ljubljanska vzpenjača (190 tisoč prevozov, na drugem mestu je Vogel s 150 tisoč prevozi), opravili 1,4 milijona prevozov in našteli okrog 800 tisoč obiskovalcev. Za primerjavo: v zimski sezoni je bilo takih prevozov 14 milijonov.

Vogel poleti obišče več gostov kot pozimi. Vogel poleti obišče več gostov kot pozimi.

Od približno 50 gorskih centrov, kolikor jih imamo v Sloveniji, jih je bilo v poletni sezoni odprtih 15, ustvarili pa so skoraj 35 odstotkov vseh prenočitev v Sloveniji. 80 odstotkov prenočitev se je ustvarilo v tistih gorskih občinah, kjer imajo žičnice. Zelo svetel primer je Straža na Bledu, kjer so samo avgusta s sedežnico prepeljali 30 tisoč potnikov, julija pa 24 tisoč, kar glede na število prenočitev (214 tisoč in 72 tisoč različnih gostov) pomeni, da se je avgusta skoraj vsak tretji gost zapeljal s sedežnico. Podobno spodbuden je tudi podatek za Občino Bohinj, kjer so letos našteli 57 tisoč turistov, od tega so zabeležili skoraj 42 tisoč prevozov z nihalko na Vogel, kar pomeni, da se je skoraj vsak gost, ki je bival v bohinjski občini, vsaj enkrat peljal z nihalko.

Kljub pozitivnemu trendu pa gorski centri poleti še vedno ustvarijo samo od 10 do 15 odstotkov prihodkov zime. Na tem področju sicer izstopa Vogel, kjer poleti naštejejo več obiskovalcev kot pozimi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 62
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin