SiolNET. Novice Slovenija
4,94

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Juhant: Šola ni tista, ki otrokom vzame otroštvo, starši jim ga

4,94

termometer

Otrok, šola, torba
Že na začetku je pomembno, da se starši ne usedejo za mizo, ko gre otrok delat domačo nalogo, pravi Marko Juhant.

Prvi šolski dan je stresen za starše, ker jih je strah, ne za otroka, pravi Marko Juhant, specialni pedagog. Poudarja, naj z otrokom tisti dan po šoli počnemo kaj, kar mu je všeč, da si bo dogodek zapomnil tudi po lepem doživetju. Pomembno je, da otroke za šolo navdušujemo in jih ne strašimo, saj gre velika večina rada v šolo. Z njimi se ne usedemo že ob prvi nalogi in o šoli ne govorimo med jedjo.

Prvi šolski dan je predvsem srečanje. Otroci spoznajo prostore, dobijo začetniška navodila, spoznajo prve aktivnosti in podobno. V nekaterih šolah pripravijo prvi dan tudi za starše, na ta dan jim po različnih šolah predava tudi Juhant.

"Strašenja pred šolo je še vedno kar precej"

"Pri malih otrocih, ki gredo zdaj v šolo prvič, je predvsem pomembno, da ne delamo drame. Saj za otroke to ni drama, zanje je to vesel dogodek, večina gre rada v šolo. Če so prestrašeni, so za to krivi starši, stari starši in tudi vsi drugi sorodniki, velikokrat takšni, ki nimajo otrok," ugotavlja Juhant, ki pravi, da je takšnega strašenja še vedno kar precej.

"Nekateri otroci pridejo v šolo zelo 'trdi', ker se dobesedno bojijo tega, kaj jih čaka. Vzdušje je kdaj v družinah podobno, kot da otroci delajo maturo in nanjo niso pripravljeni," primerjavo naredi Juhant.

Zapomnijo naj si ga po lepem doživetju s starši po pouku

Za prvi dan šole je najboljše, da si ga otroci zapomnijo po lepem doživetju, svetuje Marko Juhant. Kot pravi, to pomeni, da se mora popoldne zgoditi nekaj, kar imajo otroci radi.

"Ne to, da jim starši kupijo kaj, kar imajo otroci radi, temveč mora biti to doživetje. Doživeti morajo nekaj, kar jim bo ostalo v lepem spominu. Če imajo radi, da pri sorodnikih gledajo zajčke, pa naj gredo po pouku do njih. Tako si bodo zapomnili, da so bili najprej v šoli, nato pa so šli pogledat še zajčke in se imeli lepo. Dan si bodo zapomnili kot najlepši šolski dan," pravi Juhant.

"Nekdo pa naj gre na ta dan po pouku plavat, če rad plava. Gre za to, da otrok nekaj doživi, ne za to, da nekaj dobi," poudari Marko Juhant. "Nekdo pa naj gre na ta dan po pouku plavat, če rad plava. Gre za to, da otrok nekaj doživi, ne za to, da nekaj dobi," poudari Marko Juhant. Foto: Matej Povše

Če imate možnost, izkoristite prost dan

Če imajo možnost, naj starši izkoristijo prost dan na prvi dan šole, da otrok ne ostaja že prvi dan v podaljšanem bivanju ter da gredo lahko skupaj nekam in nadaljujejo aktivnosti, ki jih bo otrok doživel. Nekateri bodo ta dan izkoristili, nekaterim se to ne bo zdelo potrebno. To je treba prepustiti staršem. Glede na način vzgoje, ki ga imajo, naj se odločijo, koliko časa si bodo jemali za otrokovo šolo, pravi.

"Šola se začne v ponedeljek, 1. septembra, ne teden dni prej"

Na šolo se ni treba posebej pripravljati. Kot pravi, se šola začne v ponedeljek in to je tudi prvi dan, ko popoldne nastopijo domače naloge in male drobne obveznosti za šolo, ne že prej.

"Šola se ne začne teden prej. Tudi mama, ki dela v banki, v petek, ko je doma, ne vadi zaključevanja blagajne. To naredi, ko je na delovnem mestu, takrat je čas za to," pravi Juhant.

Nikoli ne recite otroku, da bo moral zaradi šole pospraviti igrače

"Zato, ker je starše strah, lažejo otroku, da bo vse v redu, da bo vse dobro. Pa morda ne bo tako, a ne zaradi šole in otrok, temveč zaradi staršev, ki delajo težave sami sebi in svojim otrokom," meni Juhant, ki pravi, da je še vedno precej staršev, ki so zaradi prvega šolskega dne v velikem stresu in delajo dramo.

Po njegovem mnenju otroku v tem času nikoli ne bi smeli reči, da mora pospraviti igrače, ker prihaja obdobje, ko se ne bo več igral.

"To je neumnost. Do 13. ali 14. leta se bodo otroci igrali sami, potem se bodo igrali s sošolci, kasneje, ko nikogar več ne bo poleg, se bodo igrali sami - fantje s svojo vrstnico in obratno. Igra ostane vse življenje," pravi Juhant.

Pri domačih nalogah moramo biti prisotni, a ne tako, da se že ob prvi nalogi usedemo z otrokom. Navajajmo jih na samostojnost, pravi Juhant. Pri domačih nalogah moramo biti prisotni, a ne tako, da se že ob prvi nalogi usedemo z otrokom. Navajajmo jih na samostojnost, pravi Juhant. Foto: Matej Povše Pri domačih nalogah je že na začetku pomembno, da se starši ne usedejo z otrokom

Otroke je treba navduševati, povedati, da bodo imeli domače naloge, da bodo samostojni. Že na začetku je pomembno, da se starši ne usedejo za mizo, ko gre otrok delat domačo nalogo. Starši sicer morajo biti tam, torej eden od staršev, ki bo z njim, ne oba. Takrat naj kaj postori, kaj pospravi, naredi red v hladilniku, karkoli, samo da je tam, na voljo otroku. In ko otrok reče, da česa ne zna ali ne more, naj ga vpraša, kako so to delali v šoli, in pogleda v zvezek. Tako ga že v prvih tednih spominja, kje je vir, kako bo ravnal, na to, da ima zgled iz šole in da bo sam delal domačo nalogo.

"Šola ni tista, ki otrokom vzame otroštvo, starši jim ga"

Pomembno je tudi, da ima otrok ritem. A ni prav, da se starši ukvarjajo z ritmom tako, da razmišljajo o tem, koliko obšolskih dejavnosti bo lahko imel, opozarja Juhant.

"Nato pa rečejo, da šola otrokom vzame otroštvo. To ni res, starši jim ga vzamejo. Otrok je v šoli skupno manj časa kot v vrtcu, tudi če ostaja v podaljšanem bivanju, a kar naenkrat ima manj časa, ker ga starši vpišejo v preveč dejavnosti," pove Juhant.

Po njegovem mnenju naj otrok ne bi imel nikoli več kot dveh dejavnosti v enem tednu. Če je dejavnost tekmovalne narave in ima zato ob nedeljah še tekme, je zgolj ta dejavnost dovolj.

"Otroku mora biti tudi dolgčas"

"Otrok potrebuje tudi prosti čas, ki ni čas, namenjen le lenarjenju. To je čas, v katerem se otrok sam odloča, kaj bo delal, na tak način, da ne bo povzročal škode sebi, materialu okrog sebe, živalim in tako naprej. Tudi to je učno obdobje, saj se učijo tega, kako obvladati sebe, da ne delajo škode. Pravijo, da če želite človeka spoznati, ga je treba pogledati, ko ima vse, ko mu je dolgčas. Takrat se pokaže, kakšen je. Takrat se vidi, kdo bo počel neumnosti in kdo bo iz tega naredil kaj pametnega. Otroku mora biti dolgčas. Ne sme biti ves čas odvisen od aktivnosti," pove Juhant.

"Če potrebuješ čas zase, se ne odloči za otroka"

Prav tako starši ne smejo otroka vzgajati z odlagališči, torej tako, da ga enkrat pustijo z babico, enkrat v nekem krožku, drugič v drugem.

"Nazadnje je otrok z vsemi, samo s svojimi starši ne. Starši pa morda prihajajo domov utrujeni in rečejo, da potrebujejo čas zase. Potem pa se ne odloči za otroka, če potrebuješ čas zase. Imej toliko otrok, kolikor jih lahko vzgojiš, ne toliko, kolikor jih lahko vzrediš oziroma nahraniš. Sliši se kruto, a je resnično. Imej jih toliko, da se boš z njimi še lahko ukvarjal in jih vzgajal. Otroci te potrebujejo, vsak posebej," opozarja Juhant.

"Imej toliko otrok, kolikor jih lahko vzgojiš, ne toliko, kolikor jih lahko vzrediš oziroma nahraniš. Sliši se kruto, a je resnično," pravi Juhant. "Imej toliko otrok, kolikor jih lahko vzgojiš, ne toliko, kolikor jih lahko vzrediš oziroma nahraniš. Sliši se kruto, a je resnično," pravi Juhant. Foto: Matej Povše

O šoli se nikoli ne pogovarjajmo pri jedi

"To, da se z otroki cele dneve pogovarjamo o šoli, je odveč in tudi škodljivo. Prav tako se starši ne smejo pogovarjati o šoli, ko otrok doma nese v usta prvo žlico tople hrane. Tako se namreč vzgaja neješče in anoreksične otroke, saj jih vse mine. Ko ga takrat mama vpraša, kako je bilo v šoli, otrok ne bo rekel drugega kot 'v redu', saj želi imeti mir," pravi Juhant.

In tudi če nam otrok v kateri drugi situaciji odvrne zgolj, da je bilo v redu, ga lahko sprašujemo naprej o tem, kaj je bilo tisto, kar je bilo v redu. Je bila to morda prva ura, učiteljica, morda sošolci? So že šli kaj v telovadnico, so barvali, risali, morda prepevali, so šli ven in podobno? Otrok naj pove, kaj je bilo tisto, kar je bilo v redu, saj je zanje dobro, da znajo poročati o tem, kar jim je bilo všeč.

Starši naj bodo pozorni na to, da je njihov otrok še vse kaj drugega kot le šolar

Starši naj se veselijo tega, da bo otrok šolar, še pravi naš sogovornik.

"Naj bodo pozorni na to, da je njihov otrok v življenju še vse kaj drugega kot šolar. Nikoli v življenju se ne sme zgoditi, da bodo otroka ocenjevali samo po akademskih uspehih, torej po ocenah. Če otroka ocenjujejo po ocenah in se pogovarjajo z njim samo o tem, mu delajo veliko krivico. Zanikajo mu, da je še karkoli drugega, otrok pa je seveda veliko, veliko več kot le bolj ali manj uspešen učenec," poudarja Juhant.

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • mimi129 / 29.08.2018. ob 22:51 +2 0

    "Če potrebuješ čas zase, se ne odloči za otroka". Pameten nasvet, vendar v Sloveniji se ne obnese, ker je otrok postal neke vrste statusni simbol. Tisti redki pari, ki se ne odločijo za otroka zaradi kariere, hobija,...( kar je prav-otrok vzame čas, pomeni razadajanje in če ti do tega ni, zakaj bi ga imel) veljajo v Sloveniji za čudne. Nekaj povsem normalnega je, da se mladi starši ne odpovejo ničemur, ker njihove obveznosti do otrok prevzamejo babice.

    +2 0
  • Vesna / 30.08.2018. ob 16:44 0 0

    Odličen članek. Če bi le kaj zalegel pri starših. Ko slišim od mladih staršev šolarja, kako govorijo: "Jutri bomo pisali test pri slovenščini. Učiteljica nam je pri matematiki dala veliko naloge ... " se mi dvignejo lasje na glavi. Otrok ima nalogo, otrok bo pisal test - halo. In vsi ti krožki ter razne izvenšolske dejavnosti, h katerim vpišejo nekateri svoje otroke, da nima časa niti dihat več. Beda.

    0 0
delitve: 1019
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin