Petek, 26. 4. 2019, 14.45
4 leta, 12 mesecev
Jourova: Zaupanje v neodvisnost pravosodja v Sloveniji ostaja izziv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
Zaupanje v neodvisnost pravosodja v Sloveniji kljub izboljšanju ostaja izziv, je menila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova ob predstavitvi letnega pregleda stanja v pravosodju članic EU. Opozorila je tudi na znatno zmanjšanje sodnih zaostankov: število nerešenih civilnih zadev se je med letoma 2010 in 2017 zmanjšalo za 70 odstotkov.
Slovenija je po zaznani neodvisnosti sodišč in sodnikov v splošni javnosti po podatkih komisije na sedmem najslabšem mestu v EU. Najslabša je Hrvaška, slabše od nje so še Slovaška, Bolgarija, Estonija, Italija in Poljska.
Po zaznani neodvisnosti pravosodja med podjetji pa je Slovenija na četrtem najslabšem mestu. Najslabša je tudi v tem primeru Hrvaška, sledita Madžarska in Slovaška.
Za splošno javnost je glavni razlog za slabše mnenje o neodvisnosti pravosodja vmešavanje oziroma pritiski vlade in politikov, za podjetja pa vmešavanje ali pritiski iz gospodarstva ali drugi posebni interesi, še navaja komisija v pregledu.
Število nerešenih civilnih zadev se je zmanjšalo za 70 odstotkov
Komisarka Jourova je sicer Slovenijo navedla kot primer dobre prakse pri zmanjševanju sodnih zaostankov pri obravnavanju civilnih zadev. Število nerešenih civilnih zadev se je med letoma 2010 in 2017 po njenih besedah zmanjšalo za 70 odstotkov.
V Sloveniji komisija po besedah Jourove opaža zlasti nadaljnje zmanjševanje števila nerešenih civilnih in gospodarskih zadev, medtem ko se zaradi pritoka upravnih zadev upravna sodišča spopadajo z določenimi izzivi pri zagotavljanju učinkovitosti.
Sedmi pregled
Na področju kakovosti pravosodnega sistema je Jourova opozorila na dobro razvite IT-sisteme za upravljanje zadev in kakovostne standarde, a opozorila, da je še prostor za izboljšave, ko gre za elektronsko posredovanje zadev, usposabljanje sodnikov za komuniciranje s strankami in uporabo družbenih medijev.
Slovenija je sicer na prvem mestu po številu sodnikov, ki sodelujejo na usposabljanjih v drugih članicah. Za Hrvaško je na drugem mestu po številu sodnikov, ki se je sicer od leta 2010 precej zmanjšalo. Prav tako je Slovenija za Litvo na drugem mestu po številu sodnic na prvo- in drugostopenjskih sodiščih.
To je sedmi pregled stanja na področju pravosodja v EU, ki vključuje primerjavo neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov članic EU.
Vrhovno sodišče: Slovensko sodstvo posluje stabilno in uspešno
Kot so zapisali na vrhovnem sodišču, se število nerešenih zadev znižuje še naprej, kar se odraža tudi v hitrosti reševanja zadev. "Kljub nasprotnemu prepričanju v javnosti so namreč pričakovani časi reševanja zadev v Sloveniji povsem primerljivi s preostalimi državami v EU," so poudarili.
Podrobnejši podatki po njihovih navedbah kažejo, da slovenskim sodiščem uspe vsako leto rešiti več zadev, kot jih prejmejo, in s tem zmanjševati število nerešenih zadev. Kot so dodali, jim to uspeva kljub dejstvu, da Slovenija tudi po podatkih za leto 2017 ostaja pri vrhu med državami Evropske unije glede števila novih zadev na prebivalca na civilnem in gospodarskem področju.
SDS zaradi domnevnih zlorab v pravosodju in pritiskov zahteva izredno sejo DZ
Poslanska skupina SDS je v DZ vložila zahtevo za sklic izredne seje na temo zlorab v pravosodju in pritiskov na sodne odločitve. Pri zlorabah po besedah poslanke Anje Bah Žibert navajajo domnevne zlorabe v primerih Patria, Kangler in Magajna, med nedopustnimi pritiski na sodne odločitve pa primer Novič in opozorila sodnika Radonjića.Sodniško društvo: zahteve za izločitev in zborovanja pred sodišči niso nedovoljen pritisk na sodnika
Ob nedavnih opozoril sodnika Zvjezdana Radonjića na domnevne pritiske v zadevi Novič se je v javnosti odprlo vprašanje, kaj je sploh mogoče šteti kot nedovoljen pritisk na sodnika. Na Slovenskem sodniškem društvu pravijo, da nedovoljen pritisk niso zahteve za izločitev in zborovanja pred sodiščem, problematični pa so neformalni poskusi vplivanja.
