Je to tisto, kar lahko reši panogo, ki je že od oktobra zaprta?

V Sloveniji turistična podjetja napovedujejo upad prometa med 30 in 70 odstotki. "Težko je, da ga ne bi ocenili kot 'poraznega', saj je tako na strani ponudbe kot tudi povpraševanja promet izjemno omejen. Ponudba in povpraševanje sicer obstajata, a sta izredno omejena," trenutno stanje v turizmu ocenjuje Juvan in dodaja, da se ponudba spoprijema s krizo preživetja, zato je, glede na vprašanje, v bistveno slabšem položaju, kot je povpraševanje.

Prav tako pa turistični delavci opažajo, da je tudi "potrošnik že precej neučakan, potrebuje namreč oddih, pobeg od vsakdanjega življenjskega okolja, nova doživetja, kar so praviloma glavni motivi oziroma potrebe potovanj".

Katere dejavnosti turistični delavci lahko opravljajo?

Za celoten sektor velja, da lahko hotelske nastanitve sprejemajo poslovne, športne in zdraviliške goste.

Na podlagi sprejetega odloka vlade o zapiranju turističnih kapacitet, ki je stopil v veljavo 24. oktobra 2020, ter "z mislijo na izboljšanje epidemiološke situacije v Sloveniji in v skrbi za zdravje ljudi smo začasno zaprli tudi vrata večine svojih resortov za turistične goste," na primer pojasnjujejo v skupini Sava Hotels & Resorts.

Ostajajo pa odprti oziroma so na voljo zdraviliškim gostom in tistim izjemam, kot so na primer športniki na pripravah, na voljo je tudi ambulantno zdravljenje. Število zdraviliških gostov je po njihovi oceni na približno enaki ravni kot lani in predlani.

Turistične nastanitve v večini sprejemajo rezervacije za obdobje po zimskih počitnicah. Foto: Getty Images Katere dejavnosti bi se najprej odprle?

Na vladne službe so v Združenju hotelirjev Slovenije (TGZS), ki ga vodi Gregor Jamnik, naslovili predlog odpiranja posameznih segmentov turizma, skladno z vladnim semaforjem: najprej naj bi se odprle aktivnosti na prostem – poleg smučanja in rekreacije tudi gostinske terase in organizirani dogodki na prostem, skladno s higienskimi priporočili NIJZ.

Sicer pa poudarjajo, da bo pred polnim zagonom turizma nujno potrebno nadaljevanje državne pomoči, sicer števila turistična podjetja krize ne bodo preživela, prišlo pa bo tudi do pospešenega odpuščanja zaposlenih.

Zanimanje gostov je veliko, opravljene že številne rezervacije

Po informacijah članov TGZS nastanitveni obrati beležijo povpraševanja za obdobje velike noči, prvomajskih praznikov ter poletne sezone. Je pa treba dodati, da zimski centri beležijo tudi zanimanje za obdobje zimskih počitnic. Največji obseg povpraševanja predstavljajo slovenski in srednjeevropski gosti ter gosti iz nemško govorečih dežel.

Bo v prihodnje tudi v turistični panogi več tehnoloških rešitev? Foto: Getty Images Tudi v skupini Sava Hotels & Resorts izpostavljajo, da so pripravljeni na ponovni zagon resortov, da se tega veselijo, rezervacije pa sprejemajo od zimskih počitnic naprej. Če odlok o zaprtju turističnih kapacitet ne bo prenehal veljati, bodo rezervirane termine prestavili. Rezervacije so večinoma opravili domači gostje in gostje iz držav, ki se lahko do destinacije pripeljejo z lastnim prevoznim sredstvom.

Emil Juvan kot pozitivno stvar izpostavlja tudi, da turistični delavci ohranjajo stik s potrošniki oziroma turisti. Foto: Marjan Laznik Kaj počnejo turistični delavci v času zaprtja panoge?

Če so v nekaj mesecih po prvem zaprtju mej ponudniki še bili optimisti in so se zaradi zmanjšanega obsega operativnega dela (izvajanje storitev, stik s potrošniki ipd.) bolj osredotočali na inovacije, prenove, razvoj novih poslovnih modelov, pa zdaj tudi tukaj pojenjajo moči, razmišlja Juvan in dodaja, da stroški vzdrževanja 'preživetja' ostajajo, virov za pokrivanje pa je vse manj.

Vseeno se sprašuje o tem, kako se po tako dolgem zaprtju v turistični panogi lahko turistični delavci odzivajo? Prehrambno gostinstvo in sektor doživetij sta se na primer nekako prilagodila: virtualna doživetja, osebni prevzemi ali dostave. Nastanitveni sektor, sektor dogodkov in prireditev pa nimata možnosti prilagajanja.

"Dobra stvar je vsekakor, da se ponudniki zavzemajo za vzdrževanje stika s potrošniki/turisti. To je vsekakor izjemno dobro za ohranjanje prepoznavnosti, pozitivne podobe pa tudi spoznavanja potreb in želja/zahtev turista, kar seveda omogoča hitrejši in stroškovno ugodnejši zagon turizma po sproščanju ukrepov," dodaja in svetuje: "Če še imajo možnost, naj se predvsem osredotočajo tudi na usposabljanja in pridobivanje novih kompetenc, predvsem v luči sprememb pri izvajanju turizma v pocovidnem obdobju."

Izpostavlja še, da je zagotovo koristno tudi iskanje možnosti osvajanja novih tehnologij, ki omogočajo brezstično izvajanje storitev in delovnih procesov, saj bo omejen stik med ponudbo in povpraševanjem ter med potrošniki gotovo eden glavnih pristopov k turizmu, ko se sprostijo sistemske omejitve v njem.

Prav tako pa turistični delavci opažajo, da je tudi "potrošnik že precej neučakan, potrebuje namreč oddih". Foto: STA , Kakšne posledice bo pustilo obdobje omejitev?

"Zagotovo ne samo slabih! Lahko bi jih opredelili glede na posledice pri ponudbi in pri potrošniku – turistu. Pri ponudbi pričakujem premike od statičnih in stičnih v dinamična in posledično brezstična turistična doživetja in storitve," odgovarja Juvan, ki pričakuje več tehnološko (npr. elektronske prijave/odjave) in digitalno (npr. virtualna doživetja) podprtega turizma, kar je dobro tako za ohranjanje varnosti na račun omejevanja fizičnega stika kot tudi za spremljanje vedenja in odziva turistov.

Dodaja pa, da ga skrbi, da bo sistemsko zaprtje vodilo v likvidacijo izkušenih turističnih podjetij z bogato vsebino, kar bo omejilo kakovost in raznovrstnost turistične ponudbe v pocovidnem obdobju.

Juvan pričakuje spremembe tudi pri potrošnikih, in sicer v potovalnih tokovih, sprva izogibanju tveganim destinacijam in destinacijam, kjer veljajo ukrepi, kot so karantene, potovalni dokumenti, povezani s covid-19, ter destinacijam množičnega ali vsaj večjega obiska.