Četrtek, 7. 2. 2019, 22.00
5 let, 8 mesecev
Je slovensko meso res boljše od tujega? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,24
8
Potem ko so sinoči v oddaji Argument soočili najbolj odgovorne za to, da na naših policah ne bo spornega poljskega mesa, se je danes voditelj Mirko Mayer v oddaji spraševal, kakšna hrana pride na krožnike naših otrok, bolnikov in starejših? Bi uvoženi hrani res morali zapreti državno mejo? Je lokalno res vedno boljše?
Nekdanji direktor Farme Ihan Marko Višnar slovenskim potrošnikom svetuje, naj se vsemu, kar se na prvi pogled zdi predobro, da bi bilo res, v trgovinah izognejo. "To je osnovno opozorilo, ki lahko pove, da s tem mesom nekaj ni v redu. Meso ima absolutno vrednost, ki je približno enaka po vsej EU. Če cene bistveno odstopajo od te vrednosti, se jim mora posvetiti rdeča luč," je v oddaji Argument opozoril Višnar.
Slovenci so ta teden spoznali, kako je naš trg preplavljen s cenenim mesom z vzhoda Evrope. Po eni strani gre najboljše slovensko meso v Avstrijo in Italijo, na naše krožnike pa prihaja poljsko meso.
"Nevidna roka trga je preusmerila kakovostno in ekološko pridelana slovenska živila v tujino, kjer je kupna moč večja. Nastalo praznino je zapolnila drugo- ali tretjerazredna hrana. To nevidno roko trga bo treba ustaviti. Edini način vidim v zakonodaji," je poudaril mikrobiolog Gorazd Pretnar. Opozoril je, da trenutni evropski zakonodaji očitno ni uspelo preprečiti omenjene afere, zatorej nismo varni.
Učiteljica Andrejka Rozman z Osnovne šole Šentvid je pojasnila, da kot javna ustanova verjamejo zagotovilom slovenskih dobaviteljev, ki v deklaracijah navajajo, da jim prodajajo slovenska živila.
Tudi vsa slovenska hrana ni vedno najboljša rešitev
Pretnar je predlagal, da bi se lahko v izogib nadaljnjim zapletom s spornim tujim mesom na slovenskih mejah vzpostavila dodatna kontrola, s katero bi odvzeli vzorce mesa za mikrobiološke in kemijske analize. Višnar je menil, da to ni mogoče, saj v EU velja načelo nediskriminatornosti, zato je podvomil o uresničitvi takšnega ukrepa.
Rozmanova je opozorila, da tudi vsa slovenska hrana ni vedno najboljša rešitev. Veliko težavo vidi v njeni pravočasni distribuciji. "Zaradi neustreznosti živil sem zavrnila tudi že živila lokalnih kmetov," je priznala. Dodala je, da je zakonodaja o javnih naročilih zelo ohlapna. Po njenem prepričanju je veliko odvisno od osebe, ki pripravlja javna naročila, in tega, kako zavzeta je za nekatere zahteve. "Eno javno naročilo ni nikoli enako drugemu," je poudarila.
Višnar je opozoril, da je slovensko meso v prednosti že zato, ker ima v sebi daleč najmanj antibiotikov. "Razlike v količini porabljenih antibiotikov v prireji mesa med državami EU so lahko enormne," je ponazoril. Zanikal pa je, da so večji igralci v mesnopredelovalni industriji pri zdrsih bolje zaščiteni od majhnih. Spomni še, da je bilo zaradi mesa za kebab že veliko afer, saj gre za najslabšo vrsto mesa, ki jo lahko prodajajo po tako nizki ceni.
Inšpekcija delo opravlja dobro
Pretnar je, po izkušnjah sodeč, izrazil prepričanje, da želijo oblasti običajno v prvem odzivu afere vedno pomesti pod preprogo. Ko je primer dovolj razkrit, pa se odzovejo drugače. Z njim se ni strinjal Višnar, saj so v preteklosti morali zaradi majhnih napak v deklaracijah odpoklicati klobase.
"Inšpekcija v Sloveniji je zelo stroga, redno kontrolira živila in jemlje vzorce. Upam si trditi, da na slovenskih šolah zagotavljamo varno hrano," je prepričana Rozmanova. Pretnar ji odgovarja, da število vzorcev v laboratorijih kaže drugačno sliko.
8