Je novi, 33-letni župan Celja znanilec nove politike v Sloveniji? #intervju

Slovenija, vsaj na parlamentarnih volitvah, že več kot desetletje vedno znova išče nove obraze. In ena izmed največjih sprememb v slovenskem političnem svetu je nedavna zmaga 33-letnega arhitekta in oblikovalca Matije Kovača v boju za županski stolček v knežjem mestu. Izvolitev Kovača je za številne največje presenečenje letošnjih lokalnih volitev. 
Zato smo se odpravili v Celje na pogovor z njim. Zanimalo nas je predvsem, ali je znanilec političnih sprememb v Sloveniji in ali bo nova generacija politikov upravičila zaupanje volivk in volivcev, ki ga, vsaj na nacionalni ravni, politiki starega kova hitro pridobijo in še hitreje izgubijo.

Po 24 letih vladavine vam je na volitvah uspelo premagati Bojana Šrota. Slovenci in Slovenke vsaj na nacionalni ravni že več kot desetletje vedno znova na parlamentarnih volitvah iščejo nove obraze, pravzaprav mesijo. Ste vi ta novi obraz?

Sam ne maram teh oznak. Oziroma se spomnim zgodb različnih nalepk mesij, vendar jaz v Celju nisem novi obraz. V Celju sem javno aktiven na različnih področjih že od srednje šole. Sem človek, ki prihaja iz celjske kulture, in delujem kot arhitekt in oblikovalec že vrsto let. Tudi v lokalni politiki sem že osem let aktiven kot občinski svetnik. Zato zelo dobro vem, kako stvari delujejo. Zato me ljudje že dobro poznajo in res ne morem reči, da sem nov obraz.

Je pa dejstvo, da sem mlad ter da je bila moja kampanja zunaj okvirjev, ki smo jih navajeni. Morda me zato uvrščajo med nove obraze. Sem pa prepričan, da mi kot novemu obrazu v Celju na volitvah ne bi uspelo.

"Z ekipo smo se kampanje lotili tako, da smo opozorili na svojo vizijo razvoja mesta skozi 10 točk. Menim, da je tej kombinaciji skupaj z intenzivnim terenskim delom v kampanji uspelo vzbuditi zaupanje med ljudmi ter je na koncu omogočila zmago na volitvah," pravi Matija Kovač. Foto: Ana Kovač

Vendar je vaša zmaga znamenje neke spremembe v volilnem telesu. Kaj se je torej spremenilo, da vam je uspelo zmagati? Postavil bom drugačno vprašanje. Ste vi zmagali, ker so Celjani in Celjanke glasovali za vas ali ker so ljudje glasovali proti Bojanu Šrotu?

Zagotovo je treba pri analizi upoštevati več dejavnikov. Obdobje 24 let je dolgo, vendar so Celjani vsa ta leta imeli visoko stopnjo zaupanja v Šrota. Med ljudmi pa je veljalo tudi nekakšno prepričanje, da mu do zdaj protikandidati niso bili dorasli.

Jaz in moja ekipa smo se kampanje lotili tako, da smo opozorili na svojo vizijo razvoja mesta skozi 10 točk. Menim, da je tej kombinaciji skupaj z intenzivnim terenskim delom v kampanji uspelo vzbuditi zaupanje med ljudmi ter je na koncu omogočila zmago na volitvah.

Ste lahko bolj konkretni? Kaj natanko ste delali, da vam je, kot pravite sami, uspelo pridobiti zaupanje volivk in volivcev?

Ne gre toliko za aktivnosti, ki smo jih izvajali med volilno kampanjo. Menim, da sem prepričal Celjane in Celjanke s svojim programom. Na začetku bi navedel dejstvo, da se v slovenski politiki velikokrat poudarjajo slabe stvari. Da ni mogoče ničesar storiti, da so stvari zavožene … Zato smo jaz in moja ekipa na začetku pregledali podatke in se osredotočili predvsem na to, kaj je potrebno za prebojni potencial mesta.

Začel bi z dejstvom, da mlajša, torej moja generacija, zapušča mesto ter se seli v druge dele Slovenije in pa v tujino. Predvsem zato, ker v Celju ne vidi priložnosti za poklicni razvoj in s tem pogojev za kakovostno bivanje. To je bilo naše izhodišče.

Na podlagi tega smo začeli pripravljati ideje, kako bi spremenili številna področja. Na primer, Celje je namreč prostorsko zelo zahtevno mesto, saj imamo veliko kriterijev, ki omejujejo določene projekte. Od poplavne varnosti, zapuščenih stavbnih zemljišč …

Velik poudarek pa smo dali tudi kulturnemu in športnemu področju. Ne pozabite, Celje je v nekaterih športih ne le regijsko, ampak tudi državno središče.

Vse ideje moje kampanje so prepletene in nobene ne moremo uresničiti brez drugih. Ko govorimo o gospodarskem razvoju, ne morem izpustiti stanovanjske politike …

Omenili ste, da je bilo izhodišče vaše kampanje življenje mlajših generacij. Tudi sami ste najverjetneje najmlajši župan velikega mesta v zgodovini Slovenije. Ste morda zmagali tudi zaradi tega, ker vam je uspelo aktivirati mlajše volivce?

Ker nimam analize volilnega rezultata, v tem trenutku tega ne morem trditi. Vsekakor pa mislim, da so v mojem programu pozitivne spremembe videle tudi starejše generacije.

Takoj po vaši zmagi so se pojavili zapisi v medijih, da bo Celje pod vašim vodstvom šlo po poti Gradca, ki se je znašel v resni finančni zagati. S tem so seveda merili na vaše članstvo v stranki Levica in na dejstvo, da Gradec vodijo komunisti. Kako odgovarjate na te kritike?

Primerjava ni ustrezna. Kdor pozna položaj v Gradcu, ve, da zgodbi nista primerljivi. Gradec ima drugačen sistem lokalne samouprave in stranka komunistov je bila vpeta v delovanje mesta dolga leta. Komunisti so že dolgo obvladovali resor prometa in stanovanj in so s svojim delom na teh dveh področjih prepričali volivce, da na volitvah za mesto župana podprejo njihovo kandidatko.

V Sloveniji je položaj pri vodenju občin drugačen, saj župan vodi izvršno oblast, občinski sveti pa so telo, ki deluje na ravni regulative in sprejema odloke. Zato se politične skupine v Sloveniji zelo težko izkažejo z rezultati na terenu.

"Še vedno sem in ostajam član stranke Levica, saj menim, da je družbena solidarnost v današnjih razmerah ključen dejavnik in da se tega v politiki ne sme zanemarjati. Širša emancipacija je stvar, za katero si moramo prizadevati na vseh ravneh družbe. Stranka Levica v državnem zboru in v vladi igra dobro vlogo," pravi Matija Kovač. Foto: Ana Kovač

V Celju so pred volitvami vaše plakate uničevali neznanci predvsem z napisi, da niste neodvisni kandidat, temveč kandidat Levice. Vendar tega niste nikoli skrivali, ali pač?

Sicer sem izvoljen kot neodvisen kandidat in sem na volitvah nastopil kot Celjan.

Sem pa zelo vesel, da sem imel že kot 24-letni svetnik priložnost izkusiti delo v politiki. Čeprav sem na začetku vstopil v ta svet z jasnim ideološkim pogledom, sem se hitro naučil, da ta v lokalni politiki nima veliko prostora. Interes skupnosti je bistveno pomembnejši od načel, ki jih zagovarjajo stranke v državnem zboru.

Nikoli me ni zanimalo politično delo na državni ravni, niti se nisem aktiviral zanj. Nikoli nisem kandidiral, nikoli nisem bil v nobenem organu stranke. Sem se pa kot svetnik veliko naučil in menim, da sem zaradi teh izkušenj lahko skupaj z ekipo zastavil jasen in dober program razvoja mesta. Ima pa program kar nekaj skupnega s stranko, na primer željo po iskanju najmanjšega skupnega imenovalca ter po skupnem dobrem.

Še vedno sem in ostajam član stranke Levica, saj menim, da je družbena solidarnost v današnjih razmerah ključen dejavnik in da se tega v politiki ne sme zanemarjati. Širša emancipacija je stvar, za katero si moramo prizadevati na vseh ravneh družbe. Stranka Levica v državnem zboru in v vladi igra dobro vlogo.

Za vsakega župana je pomembno, da ima dostop do vlade.

Absolutno. Županska funkcija sama po sebi prinaša določen dostop. So pa nekatere stvari, ki jih želim storiti v Celju, sinhronizirane s stališči vlade. Upam, da bomo z dobro komunikacijo in dobrimi projekti spremenili veliko stvari na bolje.

Številni župani so imeli tudi politične ambicije na državni ravni. Vem, da je še veliko prezgodaj, vendar vas moram vseeno vprašati, tudi vas mika nacionalna politika?

Kot sem že dejal, me nacionalna politika nikoli ni zanimala. Letos sem bil pravzaprav na točki, ko bi se poslovil tudi od mestne politike. Želel sem se posvetiti samo arhitekturi.

Vendar sem rekel, da se bom preizkusil še v tekmi za mesto župana, saj me je od nekdaj zanimalo delo z ljudmi, reševanje realnih težav.

Ko govorite o reševanju težav, vam bo težave povzročalo dejstvo, da nimate svoje liste v mestnem svetu?

Za tak pristop smo se odločili zaradi demonstracije pripravljenosti na sodelovanje z vsemi, ne glede na ideološko usmerjenost. Celje je po toliko letih vseeno na poti tranzicije in odprtost za pogovor in sodelovanje z vsemi se mi zdi ključna predpostavka za uspešnost načrtovanih sprememb.

V mestnem svetu danes sedijo ljudje, ki so navajeni sodelovati, zato menim, da je dejstvo, da nimam svoje liste, prednost. Ker se lahko pogovarjam z vsemi deležniki.

"Morda se na prvi pogled zdi, da so tisto, kar lahko mesto naredi za podjetja in gospodarstvo, predvsem pisarne in drugi objekti, ki so potrebni za poslovanje. Vendar je po mojem mnenju dialog tudi z gospodarstveniki in podjetniki zelo potreben. Na mesto župana prihajam kot človek dialoga in sem že pred volitvami veliko sodeloval in se pogovarjal tudi z mladimi podjetji in podjetniki, ki merijo predvsem na tuje trge," poudarja Matija Kovač. Foto: Ana Kovač

Zgodovina vseeno kaže, da je večina županov, ki ni imela podpore v mestnem svetu, imela velike težave pri razvojnih projektih … Je morda vaš optimizem preuranjen?

Težko se primerjam z drugimi župani, predvsem ker imam drugačen pristop kot večina. Nisem še opravljal te funkcije in začenjam s pristopom odprtosti in neideološkosti. Nisem tu zato, da uveljavljam svoje interese, temveč da zastopam interese občanov, gospodarstva in pa političnih skupin. Predvsem z zadnjimi nimamo vsebinskih nesoglasij o tem, kaj moramo spremeniti v Celju.

Ima pa Slovenija tudi župane, ki so bili v podobnem položaju kot jaz in so svoje delo odlično opravili. Na primer župan Slovenj Gradca.

Povolilnih zabav je konec, zmaga je tu. Kaj se bo spremenilo v Celju v naslednjem letu dni?

Deset točk volilnega programa je temelj za delo. Slogan volilne kampanje je zeleno, urbano, skupno. V prvem letu županovanja bo največji izziv sprejetje prostorskega načrta, ki je trenutno v fazi preveritve na pristojnem ministrstvu. Ko bo opravljena javna razprava, se nam bodo odprle možnosti za večje projekte. Predvsem za nove gospodarske dejavnosti ter stanovanjske gradnje. Nekateri projekti so že zastavljeni in jih bomo nadaljevali. Sam pa vidim nujo predvsem pri povečanju stanovanj za mlade na področju mestnega jedra. Gradili bomo tudi varovana stanovanja.

Potreben je tudi razmislek o energetskem modelu mesta. Stvari so dobro zastavljene, vendar moramo koncept prilagoditi geostrateškemu dogajanju in podnebnim spremembam. Predvsem na področju fotovoltaike na javnih zgradbah ter degradiranih območjih.

Aktivni pa bomo tudi na področju družabnega življenja v mestu, želimo povezati vse kreativne sile v Celju. Od umetnikov, ustvarjalcev do podjetnikov. Ter seveda športa. Celje se mora bolj odpreti in postati mesto, kjer bodo ustvarjalni ljudje imeli prostor za ustvarjanje in razvijanje lastnih dejavnosti.

Celje ima veliko priložnosti za kakovostno življenje. Od bližine narave, velikosti mesta do geografske lege.

Pred pogovorom z vami sem imel intervju z Američanom, ki je direktor startupa, ki je zrasel v Ljubljani in v slovenski prestolnici vlaga in zaposluje. Na vprašanje, ali se je srečal s slovenskimi politiki, je odgovoril, da ne. In poudaril, da jih v katerokoli drugi državi, kjer podjetje odpira razvojne in druge centre, pričakajo skoraj dobesedno z rdečo preprogo. Boste vi imeli drugačen pristop do morebitnih in obstoječih tujih vlagateljev?

Morda se na prvi pogled zdi, da so tisto, kar lahko mesto naredi za podjetja in gospodarstvo, predvsem pisarne in drugi objekti, ki so potrebni za poslovanje. Vendar je po mojem mnenju dialog tudi z gospodarstveniki in podjetniki zelo potreben. Na mesto župana prihajam kot človek dialoga in sem že pred volitvami veliko sodeloval in se pogovarjal tudi z mladimi podjetji in podjetniki, ki merijo predvsem na tuje trge.

Vsi so mi zaupali, da si želijo predvsem razvoja mesta. Zelo žalosten je podatek, da se na razpis podjetniškega inkubatorja v Celju na prostore za startupe ni prijavilo nobeno podjetje.

Ne delam pa si utvar, da ima izobražen kader veliko priložnosti in mest, kjer je lahko uspešen. Zato si bom prizadeval, da Celje postane mesto, kjer bo bivalno okolje privlačno za to populacijo.

Kakšno bo torej Celje leta 2026, ko bo konec vašega mandata?

Mesto bo veliko bolj odprto za nove ideje. Na področju gradnje stanovanj bo končan cikel, ki bo omogočal srednjeročni razvoj mesta. Gospodarstvo bo aktivnejše z višjo povprečno bruto plačo. Lokalna politika bo bližje ljudem in bo znala vzpostaviti dialog z vsemi Celjani in Celjankami. Tudi prek participativnega proračuna. Leta 2026 bo tudi višja volilna udeležba.

Novice Kovač: Kampanja v znamenju političnega vandalizma

Novice Šrot: Z ramen se mi je odvalilo veliko breme

Novice Šrot: Kampanja je bila vsebinska

Novice Stari maček Šrot proti mlademu svetniku Kovaču