SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

J'accuse ...!*

1

termometer

... Republiko Slovenijo. Njene sodnike, odvetnike, sodne izvedence, socialne delavce. Ne vseh. Le tiste, ki otroke zaradi zaslužka mečejo v brezna življenja brez ljubezni obeh staršev.

Urad varuha človekovih pravic je 14. maja organiziral posvet Otrok v družinskem sporu. V Rdeči dvorani ljubljanske pravne fakultete se je zbralo več kot 400 udeležencev, od tega približno 380 udeleženk. Lokacija posveta je povezana z izvorom vprašanja, saj avtor članka in Iniciativa očetov za pravice otrok menimo, da sodni in socialni sistem v ločitvenih postopkih že 25 let dovoljujeta ugrabitve otrok s strani mater in diskriminacijo očetov.

Zaslužkarji V Sloveniji je nekaj več kot dva tisoč ločitev na leto. V postopku ločitve sem za odvetnika porabil 10 tisoč evrov na leto, več let zapored. Upravičeno lahko domnevam, da je toliko porabila tudi moja tedanja žena.

Predpostavimo, da bi imeli podoben strošek vsi ločeni pari. Dva tisoč ločitev pomeni štiri tisoč staršev, če to pomnožimo z 10 tisoč evri stroškov, pridemo do letne denarne pogače 40 milijonov evrov. Bolj kot so sodbe v ločitvenih pravdah neuravnotežene, dlje kot trajajo postopki na sodiščih, večja je verjetnost, da si jo odvetniki tudi razdelijo.

V ločitvenih sodnih postopkih si starši praviloma pomagajo z izvedeniškimi mnenji. Najprej ga zahteva eden, drugi seveda ni zadovoljen z mnenjem in zahteva novo, saj je kakovost teh mnenj za številne sporna. V mojem primeru sem našel podatke iz izvedeniškega mnenja nekega drugega sodnega spisa. Očitno je izvedenec uporabil metodo kopiraj in prilepi.

Kdo je zaslužil 607.681 evrov? Za izvedeniško mnenje starši odštejejo skoraj 1.500 evrov. Če spet pomnožimo z dva in dva tisoč, dobimo šest milijonov evrov. Če jih delimo s številom aktivnih sodnih izvedencev, nekaj manj kot 30 jih je, lahko vsak izvedenec letno zasluži približno 200 tisoč evrov.

Tako dobimo motiv, da izvedenci pripravljajo sporna mnenja, kar seveda spet pripomore k večletnim jalovim sodnim postopkom. Tako ni naključje, da na drugem mestu največjih prejemnikov honorarjev iz javnih sredstev najdemo sodnega izvedenca Vanjo Frana Rejca, ki je v zadnjih desetih letih zaslužil kar 607.681 evrov!

Družinske kalvarije Neproduktivno in stresno svaljkanje staršev po družinskih sodiščih in centrih za socialno delo zagotavlja tudi nekaj sto lagodnih delovnih mest zaposlenim v obeh inštitucijah.

Da sodni postopki za določitev skrbništva in stikov otrok s starši trajajo nedopustno dolgo, je potrdila tudi ena izmed govornic posveta, vodja oddelka za družinsko sodstvo na ljubljanskem okrožnem sodišču Irma Kirin.

Zatrdila je sicer, da trajanje družinske kalvarije sodišča v zadnjem obdobju uspešno skrajšujejo, ni pa tega podprla s konkretnimi številkami. Na podlagi mojih izkušenj bi to prav lahko pomenilo skrajšanje z na primer sedem na 6,8 leta. Vsekakor še vedno dovolj dolgo, da medtem mati izvaja dodatno indoktrinacijo in otroke odtuji od očeta.

Čista perverzija in cinizem Otroci niso kos zemlje, za katerega se dva kmeta tožarita, komu pripada. Zemlja je bila tam že milijon let in bo tam z malo sreče ostala še enkrat toliko. Prav veliko škode zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov ne bo. Mogoče nekaj kilogramov koruze v korist oziroma škodo enega od kmetov.

Otroci pa odraščajo in prav vsak dan potrebujejo starše. Njuna objema, vzgojo, nedeljsko poležavanje, reševanje Ojdipovega kompleksa in podobne malenkosti, brez katerih bodo v življenju invalidni. Večletni sodni postopki so zaradi tega čista perverzija in cinizem.

Sodni postopki, ki določajo skrbništvo in stike otrok s starši, so povsem neprimerni. Terminologijo tožitelj – toženec, kriv – nedolžen, obsojen – oproščen bi morala zamenjati pomoč obema, očetu in materi. Večletni sodni postopki zakonca le še bolj sprejo, tudi če sta bila pred tem v kolikor toliko znosnem razmerju.

Državna skrb za nemoteno kroženje denarja Dejstvo je, da sta oba praviloma v hudi osebni stiski in zgolj iščeta izhod iz razmer, za katere sta ugotovila, da niso vzdržne. Mandat za reševanje ločitvenega izziva si je vzela država. Naj ga še reši v korist vseh vpletenih in naj ne skrbi zgolj za nemoteno kroženje denarja.

Lan Vošnjak iz urada varuha človekovih pravic je v svojem referatu na omenjenem posvetu nakazal, da v uradu vedo, da spola pred zakonom nista enaka. Povedal je, da je v družinskih sporih na neki točki le ženska sposobna odpeljati otroka, kar je ocenjeno v njegovo korist. Dodal pa ni, da je, če to stori oče, to ocenjeno kot ugrabitev.

Ugrabljeni otroci Na podlagi statističnih podatkov iz leta 2014 (na vzorcu – letni populaciji 989 parov) je omenjeni predstavnik urada varuha poskušal s statistično telovadbo nevtralizirati neuravnoteženo razmerje dodeljevanja otrok enemu ali drugemu staršu. Če nekateri podatki kažejo, da je okoli 90 odstotkov otrok dodeljenih materi, je on ugotovil, da znaša ta delež zgolj 76 odstotkov.

Zanemaril pa je dejstvo, da tudi njegov odstotek pomeni vsaj 300 nesrečnih otrok, ki so jim odvzeli očeta, in približno toliko očetov, ki so jim ugrabili otroka. Na leto, vsako leto, že 25 let samostojne Slovenije!

Lažne ovadbe zaradi nasilja in pedofilije Ko sem bil postavljen pred izvršeno dejstvo, da je moja nekdanja žena samovoljno prekinila moje stike z mladoletnima hčerkama, sem poiskal odvetnico, da bi mi pomagala urediti izvajanje stikov v okviru veljavne sodbe o stikih.

Opozorila me je, da naj se pripravim na posledice morebitne tožbe proti svoji nekdanji ženi, da lahko pričakujem ovadbo zaradi nasilja proti njej, sledila bo prijava zaradi nasilja nad otroki in če to ne bo dovolj, me bo obtožila še pedofilije. Aja, še to mi je povedala: da sem otroke tako ali tako že izgubil.

Poštena odvetnica pač. Se tudi vam to sliši malo smešno? In kako je odvetnica s 35-letno delovno prakso to vedela vnaprej!?

Opozarjam tudi na veliko težavo stigmatizacije očetov zaradi lažnih ovadb o njihovem domnevnem nasilju. Šibkejši spol na svojo stran razmeroma lahko pridobi tudi sorodnike, prijatelje, sosede, ki očetom začnejo obračati hrbte. Največ škode imajo zaradi tega znova otroci.

Koga imaš raje? Predpostavimo, da ste oče v klasični družini in preživljate mirno sobotno popoldne. Žena kuha, vi pa z otroki zlagate legokocke, saj se je vaš otrok ravnokar naveličal branja pravljic.

Hišni zvonec vas dvigne od igre in še z nedokončano hiško hitite odpirat vrata. Tam pa sodni izvedenec, ki vztraja, da mora vašega otroka nujno vprašati, koga ima raje: vas ali ženo. Pri kom bi bil raje: pri vas ali pri ženi? Kaj bi naredili? Domnevam, da bi odšli takoj kupit nove legokocke, saj bi vam stare, nekam v začetek prebavnega trakta potisnjene, odnesel nepovabljeni izvedenec.

In prav tako kot takšno vprašanje ni sprejemljivo v klasičnih družinah, ni sprejemljivo niti v družinah, ki razpadajo. Otroci imajo radi oba in ju imajo pravico imeti tudi po ločitvi – uravnoteženo. Samo zaradi ločitve se tu nič ne spremeni.

Skupno starševstvo brez izjem Ob ločitvah bi morali brez izjem določiti skupno starševstvo. To je najbolj naravna stvar na svetu. Starševstvo ni zgolj pravica, temveč tudi dolžnost. Naj se pomaga staršu, ki tega ne razume in ne zmore. Naj se pomaga tudi staršu, ki to dolžnost in pravico krati drugemu staršu.

Rešitev je tako blizu, a tako daleč. Sprejeti in izvajati bi morali le tri zakone, ki jih lahko izpeljemo iz zgornjega besedila:

Zaslužkarji, ste se v korist otrok pripravljeni odpovedati visokim in predvsem neetičnim prihodkom?

Članek je posvečen mojima hčerama, ki ju nisem videl že štiri leta.

*Obtožujem!

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin