Ponedeljek, 23. 12. 2024, 18.51
25 minut
Namen davka je več stanovanj in zemljišč na trgu ter razbremenitev plač
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,74
Vlada je danes obravnavala izhodišča za spremembe pri obdavčitvi nepremičnin ter ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela. V izjavi za medije, ki je sledila seji vlade, so sodelovali vsi trije predsedniki strank vladajoče koalicije. Poleg novosti, ki jih bo prinesel nepremičninski zakon, je premier Robert Golob povedal tudi, da bo nov način obračunavanja omrežnine zaradi neustrezne metodologije s februarjem 2025 ukinjen, Agencijo za energijo pa pozval k sprejetju odgovornosti.
"Vlada je danes potrdila izhodišča za drugi davčni paket, ki govori predvsem o davku na nepremičnine. Jasno je, da se prva nepremičnina ne bo obdavčila, pač pa druga, tretja, četrta in druge nepremičnine, ki jih ima nekdo v lasti," je dejal Robert Golob.
Namen obdavčitve je stimulirati uporabo stanovanjskih nepremičnin, da bomo lahko na trgu ponudili več nepremičnin, zato se bo v primeru oddajanja v najem davek na nepremičnine znižal. Vsa prejeta sredstva pa se bodo preusmerila v zmanjšanje obremenitve dela, je zatrdil premier. "Na drugi strani pa bi tako povišali kupno moč prebivalstva, predvsem mlajših zaposlenih, ki si bodo lahko na ta način ustvarili svoj dom," je še povedal.
"V Levici podpiramo izhodišča. Stanovanjska problematika je ena najbolj perečih problematik pri nas, saj v stiski niso le mlade družine, ampak tudi starejši z neurejenim stanovanjskim problemom," je poudarila Asta Vrečko.
Vlada bo v naslednjih desetih letih dala vsako leto 100 milijonov evrov za gradnjo javnih stanovanj. "Poleg tega želimo urediti kratkotrajni najemni trg in pa seveda tudi obdavčitev. Upamo, da bo več nepremičnin oddanih v dolgoročni najem in da bo tako omogočenega več razpoložljivega dohodka," je dodala Vrečko.
"Za ljudi, ki imajo v lasti eno nepremičnino, se z davkom ne bo spremenilo nič. Obdavčitev dodatnih nepremičnin želimo uvesti tudi zato, da bi povečali razpoložljivi dohodek zaposlenih," je poudaril Matjaž Han in dodal, da v SD ta ukrep popolnoma podpirajo. V naslednjem mesecu ali dveh bo sledila javna razprava, nato pa bo ministrstvo za finance pripravilo zakon. "Ključni cilj so pravični davki in več neto dohodka," je še dodal Han.
V skladu s spremembami naj bi uvedli novo obdavčitev druge in vsake naslednje nepremičnine v lasti posameznikov. Zakon o obdavčitvi nepremičnin bi bil v najboljšem primeru sprejet v naslednjem letu. Še ob vsakem poskusu sprememb pri obdavčenju nepremičnin je zdaj prišlo do velikega nasprotovanja v javnosti. Po zadnjih podatkih Geodetske uprave RS ima sicer eno samo nepremičnino v lasti nekaj več kot 670 tisoč oseb, približno 260 tisoč jih ima v lasti več.
Namen je, da se s to obremenitvijo doseže večja dostopnost najemnih stanovanj, zato se bo davek na oddajanje stanovanj v najem odbijal od novega davka na nepremičnine.
Davek naj bi bil podlaga za razbremenitev plač in srednjega razreda. Z davkom naj bi zbrali okoli 600 milijonov evrov letno, pri 1,45-odstotni stopnji.
NUSZ ostaja občinam
"Treba bo dokazovati lastništvo in rezidenco," je poudaril Golob ob vprašanju, kaj bo denimo z vikendi in zidanicami, ki jih imajo mnogi v lasti in med katerimi je zavladal strah glede obdavčitve. Pogoj, da se lastnik izogne plačilu novega davka, bo stalno prebivanje v nepremičnini.
"Novi davek tudi ne bo posegal v dosedanji NUSZ, ki ostaja prihodek občin, ki same odločajo o njegovi razporeditvi," je še dodal premier.
"Na eni strani želimo pospešiti, da prazna stanovanja pridejo na trg, po drugi strani pa ves zbrani denar od davka nameniti za zvišanje zaslužkov prebivalcev," je dejal Golob.
Izhodišča še niso predlog zakona
"Če bomo ugotovili, da nismo zadeli gola, bomo predlog zakona spremenili. Trčili smo v veliko interesov, kar je normalno. Tudi pri zakonu o kratkoročnem najemu, ki gre januarja v redno parlamentarno proceduro," je dejal Han. Pri tem bodo imele zadnjo besedo občine, ki bodo oddajanje lahko omejile na 60 dni.
O izhodiščih nepremičninskega zakona je spregovoril tudi finančni minister Klemen Boštjančič. "Davek nagovarja sivi najemni trg, pomanjkanje nadzora in razpoložljivih stanovanj ter stanovanja za kratkotrajni najem. Nanaša se na stanovanja, hiše in stavbna zemljišča, saj so številna neizkoriščena," je poudaril.
Lastniki si bodo lahko davek na nepremičnine znižali za 25 odstotkov zneska prijavljenih najemnin, je pojasnil Boštjančič. Pogoj bo, da je najemna pogodba sklenjena po stanovanjskem zakonu, pri čemer njeno trajanje ne bo določeno.
V primeru kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj v najem torej te ugodnosti ne bo mogoče koristiti, saj se tam najemne pogodbe ne sklepajo.
"V Sloveniji je delo nadpovprečno obdavčeno, premoženje pa podpovprečno. Tudi zato želimo s temi ukrepi oboje uravnotežiti," je dejal minister.
Med podjetji pa jih ima 7.500 v lasti eno stanovanjsko nepremičnino, 1.722 dve in 2.500 tri ali več. Podjetja bodo enako obdavčena kot fizične osebe, se bo pa pri njih plačani davek na nepremičnine upošteval pri poračunu davka od dohodkov pravnih oseb.
Prva nepremičnina ne bo obdavčena
Prva nepremičnina, ki jo ima posameznik v lasti in kjer ima stalno prebivališče, naj bi bila iz obdavčitve izvzeta. V primeru oddaje stanovanja v najem pa se bo davek od prihodkov od najemnin odbil od davka na nepremičnine, s čimer naj bi čim več praznih nepremičnin spravili na najemni trg.
Zakonodaja bo po Golobovi izjavi, ki jo je dal za RTV SLO v najboljšem primeru sprejeta v naslednjem letu, saj je še ob vsakem poskusu sprememb pri obdavčenju nepremičnin do zdaj prišlo do velikega nasprotovanja v javnosti.
Spremembe pri obdavčitvi nepremičnin naj bi bile del svežnja, ki bo vseboval tudi razbremenitev plač. Vsa zajeta sredstva, ki jih je Golob ocenil v višini približno 600 milijonov evrov, se bodo po njegovih besedah preusmerila izključno v zmanjšanje obremenitve dela, v zvišanje neto plač.
Predlog posega v zakon o dohodnini
S tem namenom na finančnem ministrstvu predlagajo poseg v zakon o dohodnini z dvema ukrepoma. Prvi je nova posebna osebna olajšava za dohodke iz rednega delovnega razmerja, drugi pa popravek dohodninske lestvice za razbremenitev srednjega razreda, je navedel Boštjančič.
Nova posebna osebna olajšava za dohodke iz rednega delovnega razmerja v višini dva tisoč evrov letno bi po njegovih besedah za zaposlenega z minimalno plačo pomenila 320 evrov višjo neto plačo letno, za zaposlenega s povprečno plačo pa 520 evrov.
Še o omrežnini in medijskem zakonu
Premier je na dogodku za novinarje spregovoril tudi o novem sistemu obračunavanja omrežnine.
"Prejeli smo ogromno pritožb in pripomb. Ugotovili smo, da akt o omrežnini in metodologija ne izpolnjujeta osnovnih zakonskih pričakovanj. Kaznuje uporabnike čistih tehnologij in nesorazmerno obremenjuje uporabnike. Pozvali bomo, da se s 1. februarjem 2025 vrne stari omrežninski sistem. Pozivamo tudi svet Agencije za energijo, da odstopi ali pa popravi metodologijo. Kasneje bodo vsekakor morali pripraviti nov akt, ki bo vseboval ustreznejšo metodologijo," je napovedal Golob.
Tik pred postopkom potrjevanja je tudi nov medijski zakon. Predlog zakona je po zagotovilih ministrice za kulturo Vrečko usklajen tudi z evropskima aktoma o svobodi medijev in o digitalnih storitvah. Ob tem denimo naslavlja vsebine o umetni inteligenci in o sovražnem govoru.
"Medijski zakon je eden bolj kompleksnih, zato je zahteval veliko medresorskega usklajevanja. Treba je še uskladiti nekaj malenkosti, vendar bo to eden najsodobnejših medijskih zakonov in je praktično že pripravljen," je povedala Vrečko.
