Sreda, 28. 8. 2019, 17.17
4 leta, 7 mesecev
Izbrani občini bodo brezplačno ozelenili streho
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,93
1
Projekt Zelene strehe 2°, ki ga je osnovala skupina prostoRož, išče občino, v kateri bodo ozeleneli streho javne stavbe in bi hkrati tako hkrati postala zelena površina za občane. S tem želijo narediti pomemben korak naprej k ukrepanju proti posledicam podnebnih sprememb, nadejajo pa se tudi premikov, da bi ozelenitev streh, tako javnih kot zasebnih, postala celo praksa, kot to velja v skandinavskih državah, Nemčiji in Avstriji.
"Čas je, da zelene strehe dobijo tudi naše občine," se glasi slogan projekta Zelene strehe 2° skupine prostoRož, ki prepoznava potencial zelenih streh in njihovih pozitivnih vplivov tako za okolje kot prebivalce. "Ekstremna vročina in deževje kažeta, da se moramo v Sloveniji bolje pripraviti na negativne posledice, ki jih prinaša globalno segrevanje," pojasnjujejo.
Prijave na projekt v skupni vrednosti 40 tisoč evrov, ki ga sofinancirata Eko sklad ter ministrstvo za okolje in prostor, bodo trajale do 5. septembra, na natečaj pa se lahko prijavijo slovenske občine.
Vremenskih sprememb ne moremo ustaviti, lahko pa se jim prilagodimo
Dejstvo je, da smo v zadnjih stotih letih priča podnebnim spremembam, ki so značilne za časovna obdobja deset tisoč let. Klimatolog Gregor Vrtačnik pravi, da se zadeve v ozračju dogajajo približno stokrat hitreje, kot bi se drugače. "V prihodnosti ni mogoče izključiti možnosti pogostejših neurij s točami. Zaradi višjih temperatur bo v zraku več vodne pare, kar bi lahko povzročilo nestabilnost ozračja," je posvaril.
Kot je pred časom za Siol.net pojasnila Lučka Kajfež Bogataj, agrometeorologinja, podnebnih sprememb ne moremo ustaviti, lahko pa blažimo njihove posledice in se jim prilagodimo. Prav tega so se lotili v skupini prostoRož, v kateri ugotavljajo, da so zelene površine v mestih učinkovit ukrep proti blaženju posledic, ki jih prinaša nestanovitno vreme.
Ena lastovka še ne prinese pomladi
Kot razlagajo, v urbanih območjih pogosto ni prostora za nove parke in zelene površine, zato pozivajo občine k razmisleku za večjo implementacijo zelenih streh. Da bi njihove koristi dokazali tudi v praksi, bodo v prihodnjem letu ozelenili eno javno streho stavbe v Sloveniji.
"Želimo poiskati streho, ki bo po ozelenitvi dostopna javnosti. Poleg tega, da ima zelena streha pozitiven vpliv na stavbo in okolje, ugoden psihološki učinek na njene uporabnike in druge, ki nanjo gledajo, lahko postane tudi nova zelena javna površina," pravijo in hkrati opozarjajo na dejstvo, da ena streha nikakor ne more rešiti vseh naravnih težav, lahko pa spodbudi izbrano občino k bolj ambicioznim okoljskim ukrepom ter postane zgled za druge javne in zasebne lastnike stavb.
Zakaj 2°?
V skupini pojasnjujejo, da projekt naslavlja ključne okoljske izzive urbanih središč, med katerimi so najbolj vidni pregrevanje ozračja, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska raznovrstnost.
Ker ti dejavniki, skupaj s pomanjkanjem zelenih površin, najbolj vplivajo na zdravje prebivalcev in kakovost življenja v mestnih središčih, želijo s spodbujanjem ozelenitve pripomoči k zmanjšanju negativnih posledic podnebnih sprememb. Poleg številnih blagodejnih vplivov na okolico bo zelena streha pripomogla tudi k boljši estetiki mesta, saj bo zmehčala urbanistično zasnovo mestne betonske konstrukcije.
Kot povzemajo raziskave, narejene na ravni naše države, je temperatura zraka v mestih na območju, kjer je veliko zelenja, tudi do dve stopinji nižja kot na območjih, kjer zelenja ni.
Potencial, ki ga je mogoče še kako izkoristiti
Občine se lahko prijavijo do 5. septembra, nato bo sledila analiza vseh stavb z ravnimi strehami v ožjem urbanem območju, po tem pa bodo pozneje izbrali najprimernejšo stavbo, na kateri bo ozelenitev mogoče izvesti.
Če bo le mogoče, bodo za izvedbo izbrali stavbo, ki ima možnost javnega dostopa tudi za občane. "Tako bosta z ozelenitvijo strehe pridobljena nova zelena površina in nov edinstven javni prostor," pojasnjujejo in hkrati poudarjajo, da bodo za deset najzanimivejših primerov stavb izdelali še podrobnejše analize, ki bodo lahko uporabljene kot izhodišče za poznejše ozelenitve.
- pripomorejo k zmanjševanju pregrevanja v urbanih središčih in izboljšanju mestnega ozračja,
- prestrežejo in reciklirajo odpadne vode: v poletnem času od 70 do 90 odstotkov padavin, v zimskem času od 25 do 40 odstotkov,
- vplivajo na razporejanje in zadrževanje velikih količin vode ob nevihtah in nalivih,
- povečujejo biotsko raznolikost v urbanih središčih in izboljšujejo kakovost zraka, izboljšujejo toploto in izolativnost stavb ter uravnavajo notranje ozračje,
- podaljšujejo življenjsko dobo ravnih streh,
- izboljšujejo vizualni in estetski vidik ter zvišajo vrednost nepremičnin,
- prinašajo številne pozitivne psihološke in sociološke učinke za prebivalce mest, primerne so za vsa podnebna okolja.
Vzdrževanje nezahtevno, stroški nizki
V prostoRožu zagotavljajo, da bo ozelenitev strehe pomembno pripomogla k boljši prepoznavnosti občine, saj se bodo lotili promocije projekta in ga predstavili tudi preostalim slovenskim občinam. S tem namenom bodo ravno tako pripravili katalog ukrepov za ozelenitev streh, ki ga bo lahko izbrana občina uporabljala tudi po koncu projekta.
Dolžnost vzdrževanja strehe bo prevzelo zmagovalno mesto, zato bo zaveza občine k ohranjanju zelene površine ključnega pomena za izbor in bistvenega pomena za njen učinek. Kot pojasnjujejo, so za uspešno ozelenitev potrebna tri leta vzdrževanja, potem pa bo zelenje dovolj razraščeno, da to ne bo več potrebno.
Stroški in tip vzdrževanja so seveda odvisni od velikosti strehe in tipa ozelenitve. Ta je namreč lahko ali ekstenzivna ali intenzivna, a kot poudarjajo, stroški načeloma niso visoki. "V enem letu je treba streho enkrat pognojiti, opleti in jo mogoče še dvakrat obiskati, da se preveri, ali je z zelenjem vse v redu," pravijo.
Kakšno zelenje je mogoče pričakovati?
V prostoRožu pojasnjujejo, da bo izbor rastlin odvisen od statične preveritve strehe, njene toplotne prevodnosti, namena uporabe in tipa. Kot omenjeno, je streha lahko ali ekstenzivna ali intenzivna.
Ekstenzivne zelene strehe so lahke, saj so prekrite s tanjšo plastjo vegetacije. Na tovrstni strehi bodo posadili lažje rastlinje, kot so različne vrste mahov in zelišč. Pri intenzivnem strešnem sistemu, ki lahko podpre večjo težo rastlinja, bodo v poštev prišle različne trave, trajnice in olesenele rastline.
Varovalo, prijazno do okolja
Zelena streha pa ni le pozitiven prispevek k blaženju učinkov podnebnih sprememb, temveč podaljšuje tudi življenjsko dobo strehe in zvišuje vrednost nepremičnine. Čeprav obstajajo predsodki, da bi lahko zelenje na strehi uničilo konstrukcijo in strešne materiale ter s tem povzročilo zamakanje, je v resnici ravno nasprotno.
Pravilno izvedena ozelenitev namreč pripomore k podaljšanju življenjske dobe strešne konstrukcije, saj zelenje deluje kot trdna vodotesna pregrada, ki materiale obvaruje pred vremenskimi vplivi. Zelena streha zato ni le bolj prijazna do okolja, ampak je tudi trajnejša naložba.
1