Informacijski pooblaščenec ni našel krivca za izginule referendumske podpise

Je pa pooblaščenec ugotovil, da tako v DZ kot tudi na notranjem ministrstvu ne ravnajo dovolj skrbno z dokumentacijo z osebnimi podatki zaupne narave.

Informacijski pooblaščenec je opravil inšpekcijski nadzor z vidika varstva osebnih podatkov v zvezi s preverjanjem verodostojnosti podpisov in podpisnikov pobude volivcem za vložitev zahteve za referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Po opravljenem preverjanju podpisnikov pobude za referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bilo namreč pogrešanih 36 kopiranih listov s seznama podpisnikov.

Ugotovljeno ne dovolj skrbno ravnanje z dokumentacijo V inšpekcijskem nadzoru ne v državnem zboru ne na ministrstvu za notranje zadeve ni bilo mogoče ugotoviti vzroka za manko podpisov pod referendumsko pobudo. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bil manjkajoči del fotokopiranega seznama z osebnimi podatki pobudnikov referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank posledica namerne odtujitve, so sporočili iz urada informacijskega pooblaščenca. V obeh organih je bilo tako ugotovljeno ne dovolj skrbno ravnanje z dokumentacijo z osebnimi podatki zaupne narave, ugotovljene pa so bile tudi sistemske pomanjkljivosti, ki niso zagotavljale t.i. sledljivosti pri posredovanju teh osebnih podatkov, so navedli.

Po navedbah pooblaščenca je namreč posredovanje osebnih podatkov med DZ in ministrstvom za notranje zadeve ob preverjanju podpisnikov pobud volivcem za referendume doslej potekalo na podlagi medsebojnega zaupanja. To se je tokrat "izkazalo kot nezadostno in pomanjkljivo z vidika zavarovanja osebnih podatkov na način, ki bi omogočal zagotavljanje t. i. sledljivosti pri njihovi obdelavi in posredovanju", menijo v uradu pooblaščenca.

Naslednji teden na sporedu interpelacija Gorenaka Ob tem pa dodajajo, da so v DZ in na notranjem ministrstvu po odkritih pomanjkljivostih že ob naknadnem preverjanju verodostojnosti podpisov in podpisnikov referendumske pobude samoiniciativno zagotovili ustrezne postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov na seznamu podpisnikov. Te ukrepe sta sprejela tudi na sistemski ravni za zavarovanje tovrstnih osebnih podatkov. Tako pooblaščencu ni bilo treba odrediti inšpekcijskih ukrepov.

Zaradi izginulih podpisov pod referendumsko pobudo je Pozitivna Slovenija tudi vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka. Seja DZ, na kateri bodo obravnavali interpelacijo, se začenja v petek, a bo ta točka na dnevnem redu v prihodnjem tednu.

Virant: Informacijski pooblaščenec potrdil ugotovitve DZ

Za Viranta je ključna sklepna ugotovitev pooblaščenca, da je doslej sodelovanje med obema organoma temeljilo na medsebojnem zaupanju, "ki pa se je tokrat, žal, izkazalo kot nezadostno oziroma pomanjkljivo z vidika zavarovanja osebnih podatkov".

Prav tako Virant izpostavlja ugotovitev, da sta oba organa že ob naknadnem preverjanju verodostojnosti podpisov samoiniciativno zagotovila ustrezne postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ki sta jih sprejela tudi na sistemski ravni. Zato odreditev inšpekcijskih ukrepov sploh ni bila potrebna, poudarja.

"Dejstvo je, da škoda prav zaradi hitre reakcije DZ ni nastala," piše predsednik DZ. Opozarja pa, da je v praksi zelo težko zagotavljati popolno sledljivost pretoka osebnih podatkov. Zato je prav očitek pomanjkljive sledljivosti v praksi med najpogostejšimi očitki informacijskega pooblaščenca organom v zvezi z varovanjem osebnih podatkov, je še zapisal Virant.

Primera izginulih podpisov so se sicer poleg informacijskega pooblaščenca lotili tudi na policiji in v upravni inšpekciji, ki deluje pod okriljem ministrstva za pravosodje in javno upravo. Na PU Ljubljana so pojasnili, da preiskava v tem primeru še ni končana. Kriminalisti v predkazenskem postopku preverjajo okoliščine primera in zbirajo obvestila, o vseh ugotovitvah pa bodo obvestili pristojno tožilstvo, ki je tudi edino pristojno glede odločanja o dokazih, so navedli.

Gorenaka ugotovitve informacijskega pooblaščenca ne presenečajo

Ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka dejstvo, da pri informacijskem pooblaščencu niso mogli ugotoviti niti vzroka za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu slabi banki niti tega, ali so podpisi izginili namenoma, ne presenečajo. Da podpisov niso prešteli ne v DZ ne na MNZ, je namreč že znano, je dejal.

Gorenak je po današnji seji vlade sicer najprej pojasnil, da odločbe informacijskega pooblaščenca ni prebral in je na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) niti niso dobili. "Vse kar vem, vem posredno, od tistih, ki so jo prebrali. Če drži, o čemer so me obvestili sodelavci, ne gre za kakšne posebne ugotovitve," je dejal minister.

"To, da podpisi niso bili prešteti v DZ, smo vedeli, ste vedeli tudi vi, to, da nismo šteli pri nas, je pa tudi že vsesplošno znano dejstvo. Tako da me ta ugotovitev ne preseneča," je dejal.

Če v odločbi piše, da ni možno ugotoviti, kje so se podpisi izgubili, zaradi odsotnosti evidenc tako v DZ kot na MNZ, se Gorenak s tem, kot pravi, strinja in k temu nima kaj dodati.