Petek, 9. 12. 2022, 15.13
1 leto, 4 mesece
Informacijska pooblaščenka opozarja na pasti zakona o sledenju blaga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,91
8
Državni zbor bo januarja odločal o noveli zakona o finančni upravi, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo. Predlagajo uzakonitev uporabe prikritih sredstev oziroma sledilnih naprav za pridobivanje podatkov o gibanju blaga brez odredbe sodišča. A to pri nekaterih sproža pomisleke o morebitnih zlorabah in kršenju človekovih pravic. Informacijska pooblaščenka kot ustreznejšo rešitev predlaga, da o uporabi takega ukrepa odloča sodišče in ne zgolj pooblaščena oseba − Furs. Na Fursu očitke, da bi šlo za pretirana pooblastila, odločno zavračajo.
Predlog novele zakona o finančni upravi zajema zakonske spremembe za uporabo tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga.
Vladna koalicija zatrjuje, da spremembe predlagajo s ciljem izboljšanja učinkovitosti delovanja Fursa. Uradna oseba bo tako denimo imela možnost, da pri opravljanju finančne preiskave pridobiva podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo sledilnih naprav s sistemom GPS. Napravo bi namestila na zunanji del prevoznega sredstva.
"Cilj namestitve tovrstnih sledilnih naprav je, da se odkrijejo na primer nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem škodujejo državnemu proračunu," je minuli teden na seji odbora državnega zbora za finance pojasnil državni sekretar Tilen Božič. Po njegovih navedbah tuje finančne uprave te rešitve že uporabljajo. Dodal je, da gre za ozko zasnovan in tudi ozko odmerjen ukrep, kadar končne lokacije tovornega vozila ni mogoče učinkovito ugotoviti z drugimi pooblastili.
Največ težav pri tobaku
Ob tem je kot primer navedel tobačne liste, ki v zabojnikih prispejo v Luko Koper. Opozoril je, da tobačni listi, dokler ne postanejo drobno rezan tobak ali pa tobak, ki se uporablja za kajenje, segrevanje ali karkoli drugega, niso trošarinsko blago, ampak navadno blago. Če na sprejemni dokumentaciji piše, da bo to blago zapustilo ozemlje Slovenije, ga mora tudi zapustiti. Ker če ga ne zapusti in še ni v trošarinskem režimu, se tobak lahko uporablja za proizvodnjo nečesa morda neprimernega oziroma v tem primeru bistveno višje obdavčljivega in nadziranega, je opozoril.
V kategorijo problematičnega blaga v Sloveniji spadajo še mazalna olja in alkohol. A kot zatrjujejo na Fursu, je trenutno najbolj skrb vzbujajoč prav tobak, ker ne vedo, od kod izhaja in kako je pripravljen, ob sprostitvi na trg pa pomeni tveganje za zdravje ljudi in okolja. S takšnim načinom sledenja bi prej prišli do skladišč takšnega blaga in lažje preprečili, da bi takšno blago sploh vstopilo na slovenski trg, pojasnjujejo na Fursu.
Minister: Delo uslužbencev Fursa bo bolj varno in ekonomično
Finančni minister Klemen Boštjančič je v sinočnjih Odmevih zavrnil pomisleke, da bi s spremembo zakona brez odredbe sodišč prišlo do morebitnih zlorab in kršitev človekovih pravic. Pojasnil je, da je predlog zakona že kar nekaj časa v rednem zakonodajnem postopku in opozoril, da je Furs upravni organ, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad blagom.
"S spremembo zakona bo Furs lahko namestil sledilne naprave na vozila, za katera sumi, da prevažajo blago sumljivega izvora ali bo to šele postalo. Že danes tovrstno delo izvajajo uslužbenci Fursa, ki z avtomobili sledijo tovrstnemu blagu," je pojasnil Boštjančič. Zatrdil je, da se s tega vidika ne bo praktično nič spremenilo, le delo uslužbencev Fursa bo bolj varno in bolj ekonomično. Dodal je še, da gre v pretežni meri za čezmejno sodelovanje s tujimi organi, ki jih prosijo, da na primer sumljivim pošiljkam iz Luke Koper sledijo do državne meje.
Direktorica uprave za nadzor na Fursu Damjana Slapar Burkat je na današnji novinarski konferenci dejala, da bi s tem ukrepom močno olajšali sledenje sumljivim pošiljkam. Poudarila je, bi bila uporaba sledilne naprave dovoljena samo na zunanjem delu prevoznega sredstva, inšpektorji pa bi lahko nadzirali samo blago in ne ljudi. "Pridobitev sodne odredbe zato ni potrebna," je dejala. O uporabi sledilne naprave bi odločala s strani predstojnika Fursa pooblaščena oseba, vsaka uporaba pa bi bila natančno zabeležena.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi – EVA 2022-1611-0086 (v nadaljevanju predlog ZFU-B). Nov 18. a člen ZFU bi se glasil takole:
(Uporaba tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga)
(1) Uradna oseba lahko v zvezi s preiskovanjem in odkrivanjem najtežjih kršitev predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in DDV, ki resno ogrožajo finančni interes Republike Slovenije in predpisov, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine ter ukrepi trgovinske politike, ter za zagotovitev medsebojne pomoči organom EU in državam članicam EU, pri opravljanju finančne preiskave pridobiva podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja za ugotavljanje položaja in gibanja blaga.
(2) Uradna oseba uporabi sledilno napravo, če glede na okoliščine primera naloge z drugimi pooblastili in tehničnimi pripomočki ne bi bilo mogoče doseči.
(3) Uradna oseba namesti sledilno napravo na prevozno oziroma prenosno sredstvo.
(4) O uporabi sledilne naprave na predlog uradne osebe s sklepom odloči s strani predstojnika pooblaščena oseba.
(5) Podatki, pridobljeni z uporabo sledilne naprave, se smejo uporabiti v postopkih, ki niso v nasprotju z namenom iz prvega odstavka tega člena.
(6) Podatki, ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje kršitev iz prvega odstavka tega člena, se brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od njihovega nastanka.
(7) Uradna oseba ne sme z uporabo sledilne naprave neposredno ali posredno identificirati in s tem pridobivati podatkov o osebah, ki so povezane z blagom, ki se mu sledi (vozniki, razkladalci tovora itd.).
Informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik opozarja, da po naravi stvari sledenje blagu v večini primerov pomeni hkrati tudi sledenje nekemu posamezniku, ki ga je pogosto mogoče določiti (vozniku, drugemu zaposlenemu, tretji osebi). Prelesnikova zato sicer pozdravlja omejitve, da uradna oseba z uporabo sledilne naprave ne sme pridobivati podatkov o osebah in da se morajo podatki o lokaciji blaga obdelovati ločeno od morebitnih podatkov o osebah, ki so pridobljeni v samem postopku.
"Se pa sprašujemo, ali je to v praksi glede na predlagano dikcijo izvedljivo, upoštevajoč pooblastila uradnih oseb Fursa po področnih predpisih in zakonu o inšpekcijskem nadzoru ter naravo davčnih postopkov. Pri tem je pomembno, da je v končni fazi namen nadzora izsleditev in ukrepanje proti kršiteljem, ki so lahko tudi konkretne odgovorne osebe poslovnih subjektov," poudarja Prelesnikova.
Informacijska pooblaščenka predlaga odločanje sodišča
Ob tem opozarja, da je prav tako bistvenega pomena, da je tak ukrep po naravi stvari prikrit ukrep, za katerega posameznik, ki se mu posredno sledi, ne ve oziroma za doseganje učinkovitosti ukrepa ne sme vedeti. Posledično je informacijska pooblaščenka kot ustreznejšo rešitev predlagala, da o uporabi takega ukrepa odloča sodišče in ne zgolj pooblaščena oseba − Furs.
Prelesnikova še opozarja, da bo v primeru sprejema predlagane določbe treba pred začetkom izvajanja ukrepov izdelati oceno učinkov v zvezi z varstvom podatkov. Zato v prihodnje predlaga, da predlagatelj vedno nujno najprej izdela oceno učinkov v zvezi z varstvom podatkov že v fazi priprave predpisa glede tovrstnih širitev pooblastil ali novih oblik sistematičnega in množičnega zbiranja in/ali obdelave osebnih podatkov. "Ta edina lahko služi kot podlaga za presojo vseh izpostavljenih vidikov posegov v zasebnost posameznikov s predlaganimi določbami ter analizo tveganj. Šele na takšni podlagi pa je resnično možno kakovostno opredeliti ustrezne varovalke za njihovo obvladovanje ter ustrezno oblikovati zakonske določbe z vključitvijo potrebnih varovalk," poudarja Prelesnikova.
8