SiolNET. Novice Slovenija
8,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Intervju s predsednikom državnega zbora

Igor Zorčič: Scenarij predčasnih volitev se mi zdi povsem realen

8,38

termometer

Igor Zorčič
Foto: Ana Kovač

"Najprej se moramo vprašati, za kakšen projekt gre pri koaliciji KUL. Ali gre za nekaj resnega in verodostojnega s svojim programom, vsebino in kadrovskim naborom? Ali pa gre za ad hoc koalicijo, ki se je sestavila zgolj zato, da bi demantirali nesoglasja, ki jih javnost očita opoziciji," je v intervjuju povedal predsednik državnega zbora Igor Zorčič (SMC). Spregovoril je tudi o delu osrednje državne institucije v zaostrenih razmerah epidemije novega koronavirusa, priljubljenosti svoje stranke, razgretem političnem ozračju v iskanju alternative aktualni vladi in možnosti sodelovanja stranke SMC v koaliciji KUL.

Gospod Zorčič, kako kot predsednik državnega zbora (DZ), ki predstavlja DZ in vodi njegovo delo, ocenjujete delo poslank in poslancev v svojem mandatu?

Delo DZ je bilo v teh devetih mesecih pod posebno preizkušnjo, ki jo je narekovala epidemija novega koronavirusa. Tako slovenski državni zbor kot tudi drugi parlamenti po svetu še niso delali v podobnih okoliščinah. Zavedati se moramo, da mora DZ kot osrednja državna institucija delovati ne glede na razmere. Zagotoviti je bilo treba, da je zakonodajalec glede na zaostrene epidemiološke razmere lahko delal čim bolj normalno. Sprejeti smo morali številne ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije in si na novo organizirati delo. Na začetku smo odpovedali vse redne seje, jih prestavili na poznejši datum in organizirali številne izredne seje. Prav tako je bilo treba prilagoditi poslovnik za izvedbo sej na daljavo. Delo je bilo specifično in polno izzivov. Z delom državnega zbora v letu 2020, poslancev in vseh zaposlenih, sem zadovoljen in verjamem, da je DZ kot institucija še močnejši, kot je bil doslej.

A javnomnenjske raziskave ne govorijo temu v prid. V zadnji anketi delo parlamenta pozitivno ocenjuje le 13 odstotkov vprašanih. Iz tega lahko sklepamo, da zaupanja javnosti v politiko skoraj ni več.

Po mojih informacijah v preteklosti z javnomnenjskimi anketami sploh niso ocenjevali dela parlamenta. O ocenjevanju dela DZ in njegovi primerjavi z drugimi institucijami imam pomislek oziroma se mi zdi takšno ocenjevanje nesmiselno. DZ je namreč nekaj posebnega in ga ni mogoče primerjati z vlado ali katerokoli drugo ustanovo: državljani delo poslank in poslancev spremljajo v neposrednem prenosu na televiziji, vse se torej pregledno dogaja pred očmi javnosti. Informacij ne filtriramo. Nismo zaprta institucija, ki na koncu na kontroliran način obvesti javnost o svojem delu. DZ tudi ni institucija, kjer zaposleni oziroma poslanci stremijo k istemu cilju, kot v drugih institucijah, zavodih ali družbah, temveč ravno nasprotno. Smo organ, ki je namenjen izmenjavi različnih mnenj in v katerem skozi konflikt na poslovniško urejen način pridemo do skupnih odločitev. Prav ta konflikt verjetno pri nekaterih povzroča slabo mnenje in se odraža v javnomnenjskih anketah.

Igor Zorčič Foto: Ana Kovač V aktualnem sklicu DZ smo bili priča nekaterim spornim izjavam poslancev, ki so se nanašale na primerjave z diktaturo in fašizmom ter na očitke o zlorabi vodenja sej.

Res so se zgodili posamezni ekscesi, ki pa jih po mojih ocenah ni nič več kot nekoč. Sklepam, da je to posledica dejstva, da nekateri iz politike delajo šov, ki ga izvajajo na spletnih družbenih omrežjih. Opaziti je mogoče, da marsikateri poslanec, ki želi izraziti svoje stališče, svojo izjavo posname, jo da na splet in si obeta, da bo požel odobravanje. To včasih nekatere vodi k temu, da se v svoji razpravi spozabijo in postanejo nedostojni. Kot predsednik DZ, skupaj s podpredsedniki in predsedniki delovnih teles, poskušam takšne razmere umiriti in nedostojne poslance opomniti, da sta za parlamentarno demokracijo bistvena razprava in argumentiranje, ne pa nastopaštvo.

Ali je etični kodeks za poslance, ki ste ga sprejeli v svojem mandatu, zgolj mrtva črka na papirju? Kakšna je njegova vloga?

Ponosen sem na sprejetje etičnega kodeksa. Želim pa si, da nikoli ne bi bil izrabljen za medsebojna obračunavanja poslancev ali političnih strank. Svoj namen bo dosegel takrat, ko bo uporabljen za ugled in integriteto državnega zbora, ne pa za javna obračunavanja. Prejel sem prve tri predloge za uvedbo postopkov. Upam, da bo v začetku prihodnjega leta kateri od njih dokončan.

Proti katerim poslancem tečejo postopki?

Postopki bodo v skladu s kodeksom tajni, o njih odloča kolegij predsednika DZ, končne odločitve pa so lahko tudi javno objavljene. Trenutno vam več ne morem povedati.

Čeprav sporne izjave vodilnega pobudnika Koalicije ustavnega loka (KUL) Jožeta P. Damijana, ko je ministrico Aleksandro Pivec označil za kurbo s plesa in menil, da bi za pet minut v slovenski politiki dala tudi spodnje hlačke, niso neposredno povezane z delom DZ, pa vendarle odražajo stanje duha v slovenski politiki. Kako jih ocenjujete? Je politika res kurba?

Takšne neprimerne izjave so poenostavljanje predstave o politiki in njeno banaliziranje. Ne nazadnje se tistemu, ki izjavi kaj takega, vrnejo kot bumerang. Seveda obstaja možnost zlorabe politike za osebne, partikularne namene. Preprečevanju tega se tudi v politiki posveča veliko časa in prostora. Zakonodaja o integriteti in preprečevanju korupcije in tudi kazenski zakonik sta namenjena temu, da se takšni interesi odpravijo. Priznavanje takšnih odklonov in stremljenje k odpravi tega je edina prava pot.

Preidimo k delu vaše stranke SMC. Javnomnenjske ankete je skoraj ne zaznavajo več, nekateri ji celo napovedujejo, da bo svojo politično pot končala na smetišču zgodovine. Kaj delate narobe?

V SMC opažamo, da stranke, ki so dolgo na oblasti, mi smo že v tretji koaliciji, izgubljajo podporo. Nasprotno pa opozicijske stranke podporo obdržijo ali jim ta celo raste. To je, glede na primerljive stranke, eden od razlogov, da je SMC izgubila podporo v javnomnenjskih anketah. Edine verodostojne ankete pa so tiste, ki se ne opravijo na vzorcu 500 ljudi, temveč tiste, ki se naredijo na vzorcu vseh volivk in volivcev. Doslej se je pri SMC izkazalo, da je ta rezultat bistveno boljši, kot so nam pokazale mesečne javnomnenjske ankete.

Igor Zorčič Foto: Ana Kovač Torej vas nizka podpora ne skrbi?

Mislim, da mora stranka kljub temu javnomnenjske ankete upoštevati in jih jemati resno tako, da preverja lastno delo in organiziranost. Ostajam optimist, saj stranka kljub pretresom ob vstopu v Janševo koalicijo dejavno živi, na terenu se dejavnosti ponekod kljub epidemiji celo krepijo.

Številni volivci vam očitajo, da ste z odhodom v Janševo koalicijo zlorabili njihovo zaupanje.

Težko pritrjujem vašemu mnenju. Enako nizke javnomnenjske ankete so bile za SMC izmerjene že pred vstopom v koalicijo. Ko je SMC vstopila v Janševo koalicijo, ji je podpora začela celo naraščati. Vse do afere z nabavo zaščitnih mask, kar so nekateri pripisovali stranki, ki ni nikakor povezana z afero.

Kako ne, saj je bil vaš predsednik Zdravko Počivalšek eden od glavnih akterjev pri nabavi zaščitne opreme?

Sicer drži, da je bil predsednik stranke v funkciji gospodarskega ministra eden izmed odgovornih za nabavo nujno potrebne opreme, a težava je, da se razne afere, ki se pripisujejo posameznikom, poskušajo pripisati vsej stranki. Velikokrat zaradi tega trpi podpora stranki.

Niste mi odgovorili na vprašanje o zlorabi zaupanja volivcev. Pred parlamentarnimi volitvami ste namreč zatrjevali, da ne boste vstopili v koalicijo z Janezom Janšo.

In tudi nismo.

Takrat res ne, nato pa ste po odstopu Šarčeve vlade vseeno vstopili vanjo.

Po volitvah nismo šli v Janševo koalicijo, naredili smo tisto, kar je takratni predsednik v predvolilnem soočenju obljubil. Podprli smo tistega, ki je na volitvah dosegel drugi najboljši rezultat. A nas je ta isti predsednik vlade, ki smo mu mi in preostale koalicijske stranke naklonili zaupanje, že čez leto dni prek TV-zaslonov nenapovedano pozval na predčasne volitve. Glede na to, da je prejšnja koalicija precej klavrno razpadla – precej jo je načela stranka Levica, načela so jo tudi posamezna nesoglasja znotraj vodilne stranke koalicije – je na levem delu političnega prostora po prejšnji vladi ostalo pravo pogorišče. To so bile tiste okoliščine, pri katerih je bilo, ob preteči epidemiji, državotvorno, da smo se začeli pogovarjati tudi z drugimi strankami. Tudi če bi takrat šli na volitve, se iste stranke ne bi mogle dogovoriti za stabilno levosredinsko vlado in se še danes ne morejo. Na to kaže tudi nesposobnost medsebojnega povezovanja strank, ki spadajo v isto politično grupacijo.

Priča smo burnemu političnemu dogajanju z namenom sestavljanja že tretje vlade v enem mandatu. Kaj se v zvezi s tem dogaja v SMC oziroma z vami osebno?

Z menoj nič kaj posebnega, nobenih posebnih pritiskov ne čutim. Najprej se moramo vprašati, za kakšen projekt gre pri koaliciji KUL. Ali gre za nekaj resnega in verodostojnega s svojim programom, vsebino in kadrovskim naborom? Ali pa gre za ad hoc koalicijo, ki se je sestavila zgolj zato, da bi zanikali nesoglasja, ki jih javnost očita opoziciji.

Igor Zorčič Foto: Ana Kovač Za kaj gre po vašem mnenju?

Vse več je indicev, da gre za drugo možnost. Da gre za koalicijo, ki je skupaj samo takrat, ko so prižgane kamere na tiskovnih konferencah. Koalicija je javnosti predstavila program, ki ni preveč ambiciozen, in kandidata za mandatarja Jožeta P. Damijana. Ta je večkrat dejal, da bi bil zadovoljen z izvolitvijo kakšnega drugega mandatarja in da zanj ta funkcija pomeni osebno katastrofo. Glede na to, da smo sredi epidemije in tik pred predsedovanjem EU, potrebujemo na mestu predsednika vlade človeka, ki se bo popolnoma posvetil tej funkciji. Z dušo in telesom.

Ko so se v medijih pojavila namigovanja, da naj bi bil kandidat za mandatarja Karl Erjavec, je istočasno koordinator Levice Luka Mesec govoril o Damijanu kot o edinem mogočem kandidatu. Meni še zdaj ni povsem jasno, kdo je pravi kandidat te koalicije, kdo o tem odloča in kdo je pooblaščen, da javnosti to sporoči. Erjavec je še v torek zatrjeval, da je on eden od mogočih kandidatov. Iz tega lahko sklepamo, da bo morda prihodnji teden znanih še več imen.

Zakaj ste se v SMC odločili, da ne boste podprli Karla Erjavca za mandatarja?

Preveč je neznank in odprtih vprašanj o projektu morebitne nove koalicije in jaz menim, da bi bilo ta hip zelo tvegano za državo in neodgovorno za stranko SMC, da pripomoremo k še večji politični nestabilnosti. Tudi znotraj DeSUS še vedno ni jasno, kdo od poslancev v resnici podpira Karla Erjavca za mandatarja in kdo bo dal svoj glas konstruktivni nezaupnici. Glede na tajnost glasovanja obstajajo namreč namigi, da Erjavec ne bo prejel vseh javno obljubljenih glasov. Tajno glasovanje je za nekatere stranke pravzaprav edini izhod, da varno izstopijo s tega vlaka koalicije KUL, na katerega same niti niso hotele, ker se jim mudi na predčasne volitve. Na novinarski konferenci, kjer je bila koalicija KUL prvič predstavljena, je bilo namreč razvidno, da so bile stranke razmeroma neenotne. Nekatere celo potisnjene v to vlogo, saj si nobena od njih ni mogla privoščiti izostanka.

V SMC smo pričakovali, da bomo z DeSUS začeli napovedano sodelovanje in zbliževanje strank, a so si v DeSUS očitno premislili in si kot prioriteto zastavili vodenje vlade. Ob izkušnjah prejšnje vlade, ob dejstvu, da se sorodne stranke še danes ne želijo povezovati in da obstaja velika verjetnost hitrega propada nove levosredinske koalicije, se mi takšen manever DeSUS zdi skok v prazen bazen.

Ali je bila torej odločitev SMC o podpori novemu mandatarju odvisna od odločitve DeSUS?

Nikakor ne samo od tega. A tudi neodločnost med poslanci DeSUS je vsekakor slaba popotnica kandidaturi Karla Erjavca za mandatarja in tudi konstruktivni nezaupnici, ki jo pripravljajo stranke, zbrane v koaliciji ustavnega loka.

Pa ste to odločitev podprli enotno?

Bilo je tudi nekaj pomislekov.

Dejali ste, da v obdobju epidemije potrebujemo predsednika vlade, ki bo kos razmeram. A kljub strogim ukrepom za omejevanje širjenja koronavirusa želenih rezultatov ni. Počivalšek pravi, da je treba najprej obvladati zdravstveno krizo, potem pa lahko začnemo, če kdo želi, razdirati hišo, v kateri živimo. Glede na zadnje sproščanje ukrepov se zdi, da jo obvladujemo. Je Počivalškovo razmišljanje mogoče razumeti kot novo smer SMC?

SMC ves čas drži stabilno smer. Počivalškovo izjavo lahko razumemo kot določeno mero samorefleksije člana vlade. Tudi sam se strinjam, da bi lahko bila komunikacija ponekod boljša. Želel bi si, da bi v teh občutljivih časih, ko je vlada dolžna sprejemati ukrepe, te spremljalo bistveno manj političnega obračunavanja na relaciji opozicija − koalicija in obratno. To obračunavanje se namreč vedno znova dotika nekaterih ukrepov. Marsikdo, ki to spremlja in doživlja skozi svoj pogled na politiko, takšnim ukrepom zato ne zaupa. Verjamem, da je med tistimi, ki se ne držijo ukrepov, mnogo tistih, ki to počnejo demonstrativno, s tem izkazujejo odpor proti politiki.

Igor Zorčič Foto: Ana Kovač Nekateri vam očitajo, da ste poslanci SMC ujetniki Počivalška. Po ustavi ste poslanci seveda samostojni, a vsi vemo, da v praksi ni tako. Temu smo priča prav zdaj v primeru stranke DeSUS, ki bo odločala o izključitvi poslanca Roberta Polnarja iz stranke, ker je javno napovedal, da bo Janševo vlado podpiral še naprej, ne glede na odločitve organov stranke.

Ne, to so neumnosti. Res je, da je vsak poslanec po ustavi samostojen. Po drugi strani pa, če želi doseči kakršnokoli odločitev v DZ, mora dobiti večino glasov. Prav zaradi zagotavljanja večine se poslanci organizirajo v poslanske skupine. Namen tako imenovanega discipliniranja je velikokrat prav v tem, da se ožje interese umakne širšim.

Zdi se, da je del skrivnega načrta rušenja aktualne vlade tudi objava protikorupcijske komisije o preiskovanju osmih oseb v zvezi z nabavo zaščitne opreme v prvem valu epidemije. Med njimi je tudi Počivalšek, ki ga že sam sum koruptivnosti močno bremeni, kaj šele morebitni izsledki preiskave, neugodni zanj. Kaj pričakujete?

Želel bi si čim hitrejši razplet, verjamem v neodvisnost organov.

Ali to morda jemljete kot pritisk na SMC pri oblikovanju nove koalicije?

Ne. Morda kakšen medij to uporabi za svojo interpretacijo. Nimam pa nobene podlage za trditev, da gre za organizirano zadevo.

Ali dopuščate možnost, da bi Marjan Šarec s svojim svetovalcem Damirjem Črnčecem znova poskušal izsiliti predčasne volitve? To bi se lahko zgodilo po scenariju, da Janši z izvolitvijo Erjavca izglasujejo konstruktivno nezaupnico, pozneje pa Erjavcu ne potrdijo ekipe ministrov. Posledice bi bile četrte zaporedne predčasne volitve.

Ta scenarij se mi zdi povsem realen in je o njem mogoče slišati po parlamentarnih hodnikih. Govori se o dveh scenarijih, torej da bi na tajnem glasovanju zmanjkali obljubljeni glasovi ali da ne bi bila potrjena ekipa ministrov. Oboje se mi zdi realno. Ko zadeve spremljaš od blizu, je jasno, da nesoglasja, ki so pokončala prejšnjo vlado, niso presežena. Vse je ostalo enako.

Je SMC pripravljena na predčasne volitve?

Že pred časom smo evidentirali kandidate za volitve in stranka je pripravljena. Tudi če ne bi bila, bi se morala pripraviti. A to nima nobene vloge pri vedenju naše stranke.

Iz vodstva SMC tudi prihaja pobuda za povezovanje z DeSUS. Kaj je v ozadju tega?

Zagovarjam to idejo. Prav bi bilo, da se stranke leve sredine začnejo povezovati. Izkušnja razpada prejšnje vlade je pokazala, da je politični prostor še bolj razdrobljen, kot je videti na prvi pogled. Že v preteklosti se je poskušalo vlagati v povezovanje leve sredine, a so bili vsi poskusi neuspešni. Mislim, da je bila leta 2019 izgubljena velika priložnost za poenotenje političnega prostora. Priča smo velikemu številu majhnih strank, ki zasledujejo razmeroma ozke strankarske interese. Najhuje pa je, da niso sposobne preseči zamer, predvsem na ravni vodilnih ljudi v strankah. Poskus povezovanja med SMC in DeSUS bi bil poskus povezovanja leve sredine. Enako nujno bi bilo povezovanje med strankami leve sredine v opoziciji. Stranki SMC in DeSUS bi lahko poskušali sodelovanje vzpostaviti kot vzgled preostalim strankam. Najprej na ravni poslanskih skupin, pozneje tudi na ravni drugih organov stranke. A kot sem že omenil, očitno so tudi v DeSUS prevladale druge prioritete in iz tega še nekaj časa ne bo nič.

Glede na nizko javnomnenjsko podporo obeh strank bi verjetno to lahko vplivalo pozitivno?

Verjamem, da bodo slovenski državljanke in državljani nagradili vsakršno tovrstno povezovanje. Očitno je, da je strank, od katerih nekatere še kar nosijo imena svojih predsednikov, preveč. Za preglednost političnega prostora je nujno, da dobimo manj strank, ki bodo potem bistveno trši steber vseh koalicij, z močno organizacijo in kakovostnim kadrovskim naborom. Največja težava vsakokratne koalicije je, ko se v njej znajde večje število strank, ki se med seboj "najedajo" in borijo za iste volivce. To je razlog, da danes nimamo levosredinske vlade.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 44
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin