SiolNET. Novice Slovenija
1,77

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hojs za menjave na NPU, predobre ocene in preveč pomankljivosti

1,77

termometer

Aleš Hojs
Hojs ocenjuje, da bi bilo treba v Nacionalnem preiskovalnem uradu narediti "določene kadrovske prevetritve". Foto: STA

Nadzor ministrstva za notranje zadeve nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Nacionalnem preiskovalnem uradu je pokazal več pomanjkljivosti. Med njimi so neupravičeno dolgotrajne preiskave in napake pri hišnih preiskavah, je pojasnil minister Aleš Hojs, ki se zavzema za "kadrovske prevetritve" na uradu.

Z nadzorom so med drugim ugotavljali, kakšna je vloga Nacionalnega preiskovalnega urada v policijski hierarhiji. Nacionalni preiskovalni urad je v preteklosti sam izbiral, katere zadeve bo obravnaval, kar je po besedah Aleša Hojsa nesprejemljivo. Prav tako je bila zelo nedefinirana odgovornost generalnega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, saj je bila razpeta med generalnim direktorjem policije in direktorjem uprave kriminalistične policije.

S spremenjenim aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pa so jasno povedali, "kam in pod koga spada", še bolj natančno pa bo to določeno z novelo zakona o delu in organiziranosti v policiji, ki je v parlamentarni obravnavi, je na današnji novinarski konferenci, na kateri je predstavil izsledke nadzora na Nacionalnem preiskovalnem uradu, še pojasnil Hojs.

Predobro ocenjeni uslužbenci

V nadzoru so preverjali tudi ocenjevanje uslužbencev na uradu. To je bilo po Hojsevih besedah neustrezno, saj so bili tako rekoč vsi ocenjeni odlično ali prav dobro. "Vsi so odlični, samo rezultatov ni," je dodal in napovedal, da bo način ocenjevanja treba spremeniti.

Predolgo zadrževali osumljence, slab nadzor nad prisilnimi sredstvi 

Ugotovili so tudi, da je bil med hišnimi preiskavami, ki so jih izvajali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada, v 95 odstotkih primerov odvzem prostosti nesorazmeren. V skladu z uredbo o hišnih preiskavah je namreč odvzem prostosti možen le v času preiskave, v Nacionalnem preiskovalnem uradu pa so osumljene zadrževali dlje, je še povedal Hojs. To je po njegovih besedah ena ključnih napak, ki jih je pokazal nadzor.

Preverjali so tudi uporabo prisilnih sredstev. Kot je pojasnil minister, so se ta večinoma uporabljala v skladu z zakonom, je pa "precej velik fiasko", da se uporaba teh sredstev ustrezno ne nadzira in evidentira. Sledljivost teh postopkov je tudi na ravni policije nesorazmerno slaba in jo bo treba izboljšati, je še dodal.

Opozoril je še, da je dokazni standard za preiskovalce Nacionalnega preiskovalnega urada precej višji kot drugje. "To je laično morda razumljivo, po drugi strani pa lahko vodi do tega, da Nacionalni preiskovalni urad ni ugotovil, da je bilo v primeru Teš 6 kaj narobe, ampak je to ugotovila šele regionalna policijska uprava," je dodal.

Pomanjkljivosti so zaznali tudi pri evidentiranju in upravljanju z bazami zaseženih predmetov, ki sta po ministrovih besedah nesorazmerno slaba.

Preiskave ležijo v predalu

Opozoril je tudi na dolgotrajnost preiskav, ki "trajajo tudi po pet let, stvari ležijo v predalu leto in več". V nekaterih primerih se je dolgotrajnost preiskav izkazala kot škandalozna, je dejal Hojs in dodal, da je "možno z neustreznim vodenjem preiskave stvari v državi imeti v predalu več let, pa se nič ne zgodi".

Med drugim je izpostavil primer domnevnega pranja denarja v NLB, kjer "glavni osumljenec ni bil niti identificiran kot tak niti ni bil zaslišan". V primeru žilnih opornic pa je Nacionalni preiskovalni urad denimo opravil svoje delo, a je tožilec ovadbo zavrgel, je spomnil Hojs in dodal, da "ni problem v procesiranju kaznivih dejanj zgolj na policiji, ampak v celotni verigi, od tožilstva do sodišč".

Direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada Petra Grah Lazar je s poročilom seznanjena, Hojs pa ocenjuje, da bi bilo treba v Nacionalnem preiskovalnem uradu narediti "določene kadrovske prevetritve". Poleg tega si Nacionalni preiskovalni urad odslej ne bo več mogel "kot v samopostrežbi" izbirati primerov, saj bo direktor urada odgovarjal direktorju uprave kriminalistične policije, je še pojasnil Hojs.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin