Janez Janša
Četrtek, 2. 7. 2020, 11.07
4 leta, 4 mesece
Grožnje s smrtjo niso problem, je pa protest Janše Šketi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,56
133
Potem ko je ljubljansko tožilstvo maja zavrnilo, da bi preganjalo protestnika Ludvika Tomšiča, ki je še v času, ko je Janez Janša šele prevzemal oblast, na protestih simpatizerjev prejšnje vlade vpil, da je treba ubiti Janšo, in ko je tožilstvo odločilo, da ne bo preganjalo tistih, ki na protestih nosijo napise Smrt Janšizmu in sicer pozivajo k smrti, je premier Janez Janša pred dvema tednoma napisal pismo generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, v katerem ga je opozoril, da bo tožilstvo, če bo prišlo do smrtnih žrtev, soodgovorno.
Napisi, ki so pozivali k smrti, na protestih v Ljubljani niso bili slučajni, natisnjeni so bili serijsko in zelo verjetno je šlo za organizirano politično dejavnost.
Pismo premiera, ki protestira, ker tožilstvo nič ne ukrepa, je danes razkril ljubljanski Dnevnik v članku z naslovom Janša zagrozil generalnemu državnemu tožilcu. V Dnevniku pišejo, da naj bi pismo Janša poslal pred dnevi. Bilo je 19. junija.
Na objavo trditve, da grozi generalnemu tožilcu, se je Janša danes na spletu odzval tako, da je objavil celotno pismo generalnemu državnemu tožilcu.
V celoti je bil odziv takšen:
Ker je neuradni Uradni list #Globokadržava @Dnevnik_si objavil insinuacije o mojem pismu Generalnemu državnemu tožilcu glede organiziranih grožnjah s smrtjo, ki jih omogoča in posredno vzpodbuja ljubljansko tožilstvo, si lahko v nadaljevanju preberete celoten dopis. pic.twitter.com/dHQdJVThTZ
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 2, 2020
Celoten Janšev dopis generalnemu tožilcu je takšen:
https://twitter.com/lukasvetina/status/1233442152472072192?lang=en
https://www.youtube.com/watch?time_continue=73&v=-JUM7z370xg&feature=emb_title
https://www.youtube.com/watch?time_continue=23&v=MEC3DKHY3dM&feature=_title
https://www.youtube.com/watch?v=Klbrg5YIFvs
https://twitter.com/BesniUpokojenec/status/1271515676910522368?s=20
https://twitter.com/ksmacg/status/127150668844214272
https://www.youtube.com/watch?v=W2cMrfQ-MWE&feature=emb_title
https://youtu.be/nMdSlmh3Utk
Konec maja je kazenske ovadbe zaradi plakatov in napisov "Smrt janšizmu, svoboda narodu" tožilstvo v Ljubljani zavrglo, ker so ocenili, da ne pomenijo kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti. Odločili pa so še, da ne bodo preganjali niti pozivov Ludvika Tomšiča k uboju Janeza Janše na protestih pristašev prejšnje vlade, ko je Janša šele prevzemal oblast.
Teh pozivov na tožilstvu niso razumeli kot spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Dogajanje so preverjali kot grožnjo Janši osebno, tam pa je postopek mogoč le, če bi ga Janša proti Ludviku Tomšiču osebno sprožil, česar pa takrat Janša ni storil.
Je pa pozneje s postopki soglašal proti tistim, ki na protestih grozijo s smrtjo.
Šketa v odgovoru izpostavil neodvisnost in avtonomnost tožilcev
Generalni državni tožilec Drago Šketa je v odgovoru na pismo premierja Janeza Janše zatrdil, da tožilstvo deluje učinkovito in zakonito, tožilci pa skladno z ustavo in zakonom. K vladavini prava prispevajo z neodvisnim in avtonomnim delom, s katerim podpirajo pošteno, nepristransko in učinkovito izvajanje sodne oblasti.
Šketa je danes potrdil, da je pismo prejel in nanj tudi odgovoril. V izjavi za medije je izpostavil nekaj poudarkov iz svojega odgovora. Med drugim je dejal, da tudi sam že več let opaža, da se v javnem diskurzu pojavlja vse več nestrpnosti, sovražnosti in grobosti. "Državni tožilci sicer nismo tisti, ki bi mogli odločilno vplivati na družbeno klimo in ustrezno visoko odgovornost za izbiro besed pri javnem izražanju, saj je kazenska zakonodaja tisto skrajno sredstvo za zavarovanje družbe pred najbolj nevarnimi dejanji," je navedel. Ob tem je izpostavil delovanje delovne skupine glede obravnave problematike kaznivega dejanja.
Poudaril je, da so državni tožilci skladno z zakonodajo pri svojem delu samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo ter splošna načela mednarodnega prava. "To zakonsko določbo spoštujem in državnim tožilcem v posameznih zadevah nikoli ne dajem usmeritev, navodil ali kakorkoli drugače posegam v njihovo odločanje," je zapisal Šketa.
Izpostavil je tudi na rimsko listino o evropskih pravilih in načelih za tožilce, ki poudarja, da morajo biti državni tožilci pri sprejemanju odločitev avtonomni in izvajati svoje dolžnosti brez zunanjih pritiskov oziroma vmešavanja ob upoštevanju načel delitve oblasti in odgovornosti.
"Državno tožilstvo je bilo in bo tudi v prihodnje zavezano k ažurnemu in strokovno argumentiranemu odzivanju na vsa tista ravnanja, ki so z zakonom določena kot kazniva zato, ker so v nasprotju s splošnim družbenim sistemom vrednost in norm. S takšnim ravnanjem izpolnjujemo svoje poslanstvo in prispevamo k utrjevanju vladavine prava v naši državi," je prepričan Šketa.
Spomnil je na letna poročila o delu državnih tožilcev, ki po njegovih navedbah kažejo, da tožilci obravnavajo primere sovražnosti in spodbujanja nasilja, kažejo pa tudi, da se za pregon odločijo le takrat, ko presodijo, da so dejansko izpolnjeni zakonski znaki posameznega kaznivega dejanja.
Janša je v dopisu izpostavil tudi nekaj povezav na spletna mesta, za katere je ocenil, da vsebujejo objave očitnih kršitev ustave in zakona z znanimi storilci. Šketa je premierjevo opozorilo odstopil v reševanje pristojnemu državnemu tožilstvu. (STA)
Fajonova: Janševi grobi posegi v druge veje oblasti nas silijo tudi v ustavno obtožbo
Voditeljica SD Tanja Fajon je pismo vrhovnemu državnemu tožilcu ocenila kot zelo neprimerno, drzno in nesprejemljivo dejanje. "Očitno je to praksa te vlade in tej praksi moramo reči ne," je na novinarski konferenci dejala Fajonova v zvezi z Janševim pismom. To po njenih navedbah ni prva tovrstna poteza predsednika vlade, ko zelo grobo posega v neodvisno sodstvo, organe pregona ali njihovo strokovno delo. Ob tem je omenila tudi spremno pismo zunanjega ministra Anžeta Logarja k poročilu o vladavini prava, ki da je bilo zelo ideološko in po mnenju Fajonove meče slabo luč na državo.
Ker gre za "grobo poseganje v samo delovanje vej oblasti", to po njenem prepričanju zahteva tudi presojo, ali vložijo ustavno obtožbo. O tem se sicer, kot je pojasnila, še niso pogovarjali z opozicijskimi partnerji. "Je pa gotovo to dovolj zrela zadeva, ki jo imamo Socialni demokrati na mizi," je dodala. Naj obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem lahko državnemu zboru predlaga najmanj deset poslancev, kar pomeni, da poslanci SD lahko to storijo tudi sami. (STA)
Več o odločanju tožilstva maja lahko preberete v povezanem članku:
133