Zeleni prehod
Četrtek, 21. 3. 2024, 15.47
1 mesec
Golob na prvem jedrskem vrhu v Bruslju o pomenu jedrske energije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,20
Premier Robert Golob je v Bruslju opozoril, da je globalno segrevanje ena izmed največjih groženj človeštvu in da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se razogljiči vse sektorje, najprej energetskega.
Predstavniki več kot 30 držav so na današnjem prvem vrhu o jedrski energiji v Bruslju sprejeli deklaracijo, v kateri so poudarili zavezo jedrski energiji kot ključnem sestavnem delu globalne strategije za reševanje podnebne krize. Vrha se je udeležil tudi slovenski premier Robert Golob, ki je poudaril, da je jedrska energija prihodnost.
Na vrhu so sodelovali predstavniki 36 držav, ki že uporabljajo jedrsko energijo ali pa načrtujejo začetek vlaganj v njen razvoj. Premier Robert Golob se je udeležil uvodnega dela zasedanja, na katerem so voditelji držav podali svoje nacionalne izjave in sprejeli zaključno deklaracijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Jedrska aliansa v polni zasedbi na Jedrskem vrhu. Voditelji pozivajo k pospešenemu investiranju za dosego strateških ciljev defosilizacije. pic.twitter.com/HLZQz9SP6P
— Danijel Levičar (@DanijelLevicar) March 21, 2024
Voditelji so v deklaraciji poudarili zavezo jedrski energiji kot ključnem sestavnem delu globalne strategije za reševanje podnebne krize, zmanjšanje emisije toplogrednih plinov iz energetskega in industrijskega sektorja, zagotovitev energetske varnosti, povečanje energetske odpornosti ter spodbujanje dolgoročnega trajnostnega razvoja in dostopa do čiste energije. Finančne ustanove so pozvali k financiranju jedrske energije v luči dostopa do energije, energetske varnosti in podnebnih prednostnih nalog.
Golob: Razogljičiti vse sektorje, najprej energetskega
Premier je v svojem nagovoru opozoril, da je globalno segrevanje ena izmed največjih groženj človeštvu in da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se razogljiči vse sektorje, najprej energetskega.
Kot je pojasnil zbranim, Slovenija načrtuje razogljičenje proizvodnje električne energije do leta 2040. "Da bomo to lahko dosegli, obstaja samo ena pot – kombinacija ambicioznih načrtov na področju obnovljivih virov energije in krepitev jedrskih zmogljivosti," je dejal Golob in poudaril, da je Slovenija že 40 let jedrska država in ima z vidika energetske varnosti samo pozitivne izkušnje.
Po Golobovem prepričanju je treba na tem področju nasloviti pet področij. Na prvem mestu mora biti zagotavljanje jedrske varnosti, s čimer se bo zagotovilo tudi podporo javnosti. Slednja mora biti po premierjevem mnenju na drugem mestu.
Kot tretje področje je premier izpostavil stroške financiranja jedrskih energetskih objektov, pri čemer je pomembno, da imajo novi objekti dostop do multilateralnih bank in finančnih institucij po najugodnejših obrestnih merah. Četrto področje so dobavne verige, ki jih bo v luči globalne nestabilnosti treba okrepiti.
Peto področje je pridobivanje ustreznih kadrov. "Večina jedrskih objektov na svetu je starih več kot 40 let, kar pomeni, da je večina najizkušenejše delovne sile upokojena. Čim prej moramo zagotoviti in vlagati v usposobljeno delovno silo," je poudaril Golob.
Predsednik vlade se je strinjal, da je jedrska energija prihodnost. "Ukrepati moramo takoj, če želimo, da bo jedrska energija resnično izpolnila svojo vlogo v naši prihodnosti," je še dejal.
Jedrska energija ponovno pridobiva na pomenu
Vodja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je na srečanju ocenil, da jedrska energija po vsem svetu ponovno pridobiva na pomenu. To je pripisal iskanju brezogljičnih virov energije in potrebi po varni ter stabilni energiji v luči vojne v Ukrajini, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Po mnenju Birola ima jedrska energija "ključno vlogo", bo pa po njegovih opozorilih večji del električne energije mogoče pridobiti iz obnovljivih virov, kot so sonce, veter in voda.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v odzivu na novinarska vprašanja glede varnostnih tveganj jedrske energije izpostavil desetletja dolgo zgodovino Francije pri proizvodnji jedrske energije "v okviru, ki je nadzorovan, razumljiv in zrel".
"Menim, da bi morali biti veliko bolj zaskrbljeni zaradi emisij, ki vsak dan neposredno vplivajo na naše zdravje," je dejal.
Vrh spremljali protestniki Greenpeaca
Vrh o jedrski energiji je spremljal tudi protest aktivistov iz okoljevarstvene organizacije Greenpeace. Ti so na različne dele prizorišča izobesili rožnate transparente z napisom "Jedrska pravljica". V organizaciji Greenpeace Slovenija so ob tem sporočili, da je ta teden več kot 600 organizacij po vsem svetu objavilo skupno izjavo, v kateri je pozvalo vlade, naj ne izgublja časa in denarja z jedrskimi pravljicami in naj raje vlaga v obnovljive vire energije.
