Četrtek, 23. 12. 2021, 8.15
3 leta
Fortič o tiskalniku za pošto: Gre za popolnoma običajen posel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
2
Matjaž Fortič leta 2008, ko je bil še direktor podjetja Iskrateling.
"Nisem direktor (podjetja Xenon forte, op. p.) in nimam pooblastil in že dolgo nisem več solastnik," se je na naše pisanje o morebitno spornem nakupu tiskalnika hčerinskega podjetja Pošte Slovenije odzval nadzornik pošte Matjaž Fortič.
"Gre za popolnoma običajno poslovanje našega podjetja, katerega poslovni model temelji na indirektni prodaji prek številnih partnerjev," je na vprašanja o morebitni spornosti posla med podjetjem Xenon forte, SRC in hčerinskim podjetjem Pošte Slovenije odgovoril član nadzornega sveta pošte Matjaž Fortič. Pravi tudi, da ni več direktor podjetja Xenon forte, kar kažejo tudi javno objavljeni podatki v Ajpesu. Na vrh Xenon forte pa ga še vedno postavljajo dokumenti Pošte Slovenije in tudi njegov profil na LinkedInu. Fortiču pa se zdi predvsem sporno, "kdo je novinarjem razkril tako natančne podatke (številka pogodbe in do centa natančni zneski), ki so poslovna skrivnost".
Spomnimo, včeraj smo objavili zgodbo o tem, da naj bi za nedovoljenimi pritiski na nadzornika pošte Matjaža Fortiča, o katerih je ta obvestil tudi slovenski državni holding, po dokumentih, ki smo jih pridobili na Siolu, lahko bili morebitno sporni posli. Pošta Slovenije je namreč kupovala izdelke, za katere skrbi podjetje, v katerem naj bi bil nadzornik državne pošte Fortič direktor. Hčerinsko podjetje Pošte Slovenije EPPS je za 98.146,22 evra (brez DDV) od podjetja SRC letos kupovalo tiskalnik Kyocera TASKalfa Pro 15000c. Zastopnik podjetja Kyocera pri nas in še v nekaj državah na Balkanu je podjetje Xenon forte, d. o. o., kjer naj bi bil Fortič izvršni direktor. Ali se je res zgodilo in je ta nakup Fortič tudi priporočil družbi EPPS in ali ni takšno poslovanje primer konflikta interesov, smo preverili pri vseh vpletenih straneh.
Nadzorni svet Pošte s poslom ni seznanjen
Z vprašanji, ali je v zgoraj omenjenem poslu kaj spornega, smo se obrnili tudi na nadzorni svet Pošte Slovenije. "Nadzorni svet Pošte Slovenije z zadevo ni bil seznanjen in je ne more komentirati," nam je pojasnil predsednik nadzornega sveta Pošte Ervin Renko. Po njegovih besedah član, ki se ga omenja, nadzornega sveta Pošte Slovenije v trenutni sestavi o zadevi ni obvestil o kakršnihkoli poslih z družbami v Skupini Pošta Slovenije. "Vsekakor pa je naloga vsakega člana nadzornega sveta, da se izogne morebitnim konfliktom interesov, saj vsak član nadzornega sveta tudi z vso odgovornostjo podpiše Izjavo o neodvisnosti in o odsotnosti nasprotja interesov," pravi Renko.
KPK: Primera nismo obravnavali
"Komisija pojasnjuje, da primera, ki ga omenjate, ni obravnavala, zato se do njega ne more opredeliti," so nam na vprašanje, ali je omenjeni posel lahko sporen, odgovorili na Komisiji za preprečevanje korupcije. Pri KPK sicer pravijo, da se Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nanaša zgolj na organe, pri katerih funkcionar opravlja funkcijo. "To pomeni, da za organe, ki funkcionarjev nimajo (mednje spadajo tudi državna podjetja, kot je Pošta Slovenije), omejitve poslovanja po ZIntPK ne veljajo. To pa ne pomeni, da za gospodarske družbe ne veljajo nobene omejitve pri poslovanju s povezanimi subjekti," so zapisali pri KPK in dodali, da je z zakoni prepovedano neposredno poslovanje, "ne pa poslovanje, ki ga omenjate v vašem vprašanju, ko naj bi član nadzornega sveta posloval z zasebnim podjetjem, ki nato posluje s Pošto Slovenije". So pa pri KPK poudarili, da "če pa bi bil namen tovrstnega poslovanja (vključitev t. i. "posrednika") zgolj obid zakonskih določb o prepovedi poslovanja, pa bi lahko bilo takšno ravnanje tudi protipravno. Pri tem dodajamo, da pogodba, katere edina (resna, nenavidezna) podlaga (vzrok, razlog) bi bila obid zakona, ne bi imela ustrezne podlage in bi bila nična."
2