Janez Janša
Četrtek, 3. 8. 2023, 8.52
1 leto, 3 mesece
Financiranje političnih strank: Svobodi in SDS več denarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Svoj finančni položaj bosta najbolj okrepili zmagovalka lanskih parlamentarnih volitev Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki od združitve z LMŠ in SAB prejema tudi sredstva, do katerih sta upravičeni ti dve stranki, ter drugouvrščena SDS Janeza Janše.
Od danes veljavna novela zakona o političnih strankah prinaša več sprememb glede financiranja strank, glob za prekrške in revizije poslovanja. Pri tem se bosta finančno najbolj okrepili predvsem največji parlamentarni stranki, Svoboda in SDS. Prva bo skupaj na letni ravni prejela nekaj več kot 1,02 milijona evrov proračunskih sredstev, kar je slabih 80 tisočakov več kot doslej, na račun SDS pa se bo steklo nekaj več kot pol milijona evrov, kar je približno 65 tisoč evrov letno več kot doslej. Neparlamentarne stranke ob tem opozarjajo, da jih spremembe postavljajo v podrejen položaj, saj bodo dobile nekaj sredstev manj.
Po julija sprejeti noveli zakona o političnih strankah je znova začela veljati ureditev izpred desetletja, po kateri se bo med stranke upravičenke v enakih deležih razdelilo le deset odstotkov sredstev, ki so na voljo, preostalih 90 odstotkov sredstev pa se bo delilo sorazmerno s številom dobljenih glasov volivcev.
Gibanju Svoboda še sredstva LMŠ in SAB
Ob upoštevanju volilnega rezultata bosta torej svoj finančni položaj najbolj okrepili zmagovalka lanskih parlamentarnih volitev Gibanje Svoboda, ki od združitve z LMŠ in SAB prejema tudi sredstva, do katerih sta upravičeni ti dve stranki, ter drugouvrščena SDS. Preostale parlamentarne stranke bodo na letni ravni iz naslova sofinanciranja političnih strank dobile nekaj sredstev manj.
Največjo razliko bodo občutile zunajparlamentarne stranke, ki se jim sredstva primerjalno gledano zmanjšujejo. V teh strankah so tako že ob obravnavi zakonskih sprememb v DZ opozorili, da te v boljši položaj postavljajo parlamentarne stranke in onemogočajo delo zunajparlamentarnih.
Absolutni zneski, ki jih prejmejo politične stranke, se bodo v prihodnjih dveh letih zvišali, saj nedavno sprejeti finančni načrt DZ za leti 2024 in 2025 proračunska sredstva za sofinanciranje političnih strank viša z dosedanjih 2,5 milijona na pet milijonov evrov.
Svoboda bo letno prejela nekaj več kot 1,02 milijona evrov proračunskih sredstev, kar je slabih 80 tisoč evrov več na letni ravni kot doslej. Sprememba se bo poznala tudi SDS, ki bi ob enakem obsegu proračunskih sredstev, ki so na voljo, dobila približno 65 tisoč evrov letno več. Preostale stranke pa bi dobile nekaj sredstev manj, zelena stranka Vesna, ki je bila doslej upravičena do slabih 72 tisoč evrov, bi ob obstoječih sredstvih recimo prejela 20 tisoč evrov letno manj.
Višji delež sredstev tudi za strokovno pomoč poslancem in podmladke strank
Parlamentarne stranke so upravičene tudi do proračunskih sredstev, namenjenih za dodatno strokovno pomoč poslancem. Razdeljena so sorazmerno glede na velikost poslanske skupine, in sicer lahko posamezna poslanska skupina dobi do največ 50 odstotkov predvidenega zneska v letnem proračunu DZ. Za letošnje leto celoten znesek znaša nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Od tega največja poslanska skupina Svoboda prejme nekaj več kot 1,1 milijona evrov, SDS pa nekaj več kot 760 tisoč evrov. Sledijo poslanske skupine NSi (nekaj več kot 220.000 evrov), SD (slabih 200.000 evrov), Levice (nekaj več kot 140.000 evrov) in poslanska skupina poslancev narodnih skupnosti (56.000 evrov).
Spremembe zakona omenjeni delež za strokovno pomoč poslancem višajo, in sicer z največ 50 na največ 70 odstotkov. Glede na razpoložljiv znesek bi torej lahko ena stranka dobila do največ 1,7 milijona evrov za strokovno pomoč.
Uveljavitev sprememb političnim strankam prinaša tudi dodatna namenska sredstva za delovanje njihovih podmladkov in novosti na področju revidiranja in glob, ki se bodo za posamezne prekrške po večini zmanjšale za polovico.
Politične stranke lahko skladno z zakonodajo finančna sredstva pridobivajo iz članarin, prispevkov fizičnih oseb, prihodkov od premoženja in proračuna.
Do proračunskih sredstev so upravičene stranke, ki so na državnozborskih volitvah dobile najmanj odstotek glasov volivcev. Če sta na volitvah dve stranki predložili skupno kandidatno listo, sta do proračunskih upravičeni, če na volitvah osvojita najmanj 1,2 odstotka glasov. Če skupno listo predložijo tri stranke ali več, pa mora lista osvojiti 1,5 odstotka glasov.
Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu in ne smejo presegati 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora.
