Četrtek, 12. 1. 2023, 12.48
1 leto, 10 mesecev
Fajonova bo nadaljevala obiske na Zahodnem Balkanu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,65
17
Po napovedih iz Ljubljane je namen delovnega obiska ministrice v Podgorici seznanitev z aktualnimi razmerami po omenjenem obisku v imenu Borrella. V Podgorici se bo srečala s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, predsednico parlamenta Danijelo Đurović ter premierjem Abazovićem.
Zunanja ministrica Tanja Fajon bo v petek na svojem prvem delovnem obisku v Bosni in Hercegovini, ki sledi manj kot mesec dni po tistem, ko je država dobila status kandidatke za članstvo v EU, za kar si je močno prizadevala tudi Slovenija. V nedeljo bo ministrica znova obiskala Črno goro, v ponedeljek bo odšla še na Kosovo.
V Sarajevu se bo slovenska zunanja ministrica po napovedih sešla z zunanjo ministrico BiH Bisero Turković, predsednico predsedstva BiH Željko Cvijanović ter članoma predsedstva Željkom Komšićem in Denisom Bećirovićem.
Glavni namen obiska je po navedbah MZZ seznanitev s potekom reformnega procesa v okviru evroatlantske perspektive države. Ministrici si bosta izmenjali stališča o razmerah na Zahodnem Balkanu ter o aktualnih regionalnih in globalnih vprašanjih. Srečanje bo tudi priložnost za krepitev dvostranskih odnosov med državama, so sporočili.
"V Sarajevo prihajam z jasnim sporočilom, da Slovenija in EU vidita prihodnost BiH v Uniji. S statusom kandidatke smo državi ponudili roko, zdaj je na njenih voditeljih, da s konkretnimi dejanji pokažejo, kako močno bodo stisnili to roko," pa je pred obiskom dejala ministrica v pogovoru za N1 Sarajevo.
BiH decembra lani dobila status kandidatke
BiH je 15. decembra lani dobila status kandidatke za članstvo v EU. To odločitev Unije je ministrica skupaj s premierjem Robertom Golobom in tedanjim predsednikom Borutom Pahorjem označila tudi za velik slovenski uspeh. Slovenija si je namreč v zadnjih mesecih intenzivno prizadevala za to.
S tem, ko je dobila status kandidatke za članstvo v EU, je BiH po besedah ministrice Fajonove dobila pomembno politično sporočilo v času, ko v Evropi divja vojna, sama pa je notranje načeta in potrebuje svež zagon.
Slovenija je BiH obljubila tudi vso pomoč pri njenem nadaljnjem približevanju Uniji.
BiH je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016. Evropska komisija ji je nato leta 2019 postavila 14 pogojev, ki bi jih morali v Sarajevu izpolniti za pridobitev statusa kandidatke za članstvo. Čeprav jih še ni izpolnila, so se ji v luči vojne v Ukrajini v EU vseeno odločili podeliti status kandidatke.
Skorajšnji obisk v Sarajevu je decembra napovedal tudi premier Golob, prav tako namerava regijo kmalu obiskati nova predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je napovedala tudi ohranitev pobude Brdo-Brioni svojega predhodnika Pahorja.
Lani Fajonova imenovala posebnega odposlanca za Zahodni Balkan
Ministrica Fajonova je ob nastopu položaja Zahodni Balkan postavila na visoko mesto med slovenskimi zunanjepolitičnimi prioritetami. Septembra lani je za posebnega odposlanca za Zahodni Balkan imenovala diplomata Anžeja Frangeša.
Zunanja ministrica bo po Sarajevu v nedeljo obiskala še Črno goro, kjer je sicer že bila 21. decembra, vendar skupaj z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella. Takrat sta Podgorico opozorila, da bi EU lahko zaustavila pristopni proces s Črno goro, če ne bo poskrbela za delovanje vseh institucij. Pri tem sta izpostavila predvsem pomen imenovanja manjkajočih sodnikov za vzpostavitev delujočega ustavnega sodišča.
Črna gora, ki je med državami Zahodnega Balkana na poti v EU najbolj napredovala, zadnji dve leti doživlja zastoj v tem procesu. Gre za obdobje, ko po zmagi na volitvah vlado vodi prosrbska opozicija, sprva s tehnično vlado, od lanskega aprila pa z manjšinsko vlado premierja Dritana Abazovića.
Po sklenitvi sporazuma s Srbsko pravoslavno cerkvijo so poslanci avgusta lani izglasovali nezaupnico vladi, ki je od takrat v tehničnem mandatu, država pa v vse globlji politični in institucionalni krizi.
Namen delovnega obiska je seznanitev z aktualnimi razmerami
Po napovedih iz Ljubljane je namen delovnega obiska ministrice v Podgorici seznanitev z aktualnimi razmerami po omenjenem obisku v imenu Borrella. V Podgorici se bo srečala s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, predsednico parlamenta Danijelo Đurović ter premierjem Abazovićem.
Ministrica Fajonova bo nato v okviru obiskov v državah Zahodnega Balkana v ponedeljek še na prvem uradnem obisku na Kosovu. V okviru obiska, na katerega jo je povabila kosovska zunanja ministrica Donika Gervalla-Schwarz, se bo Fajonova sešla s kosovsko predsednico Vjoso Osmani-Sadriu, predsednikom parlamenta Glaukom Konjufco in premierjem Albinom Kurtijem, so sporočili z MZZ
Obisk slovenske zunanje ministrice na Kosovu je po navedbah ministrstva namenjen splošnemu pregledu razvoja dvostranskih odnosov med državama in intenziviranju prodora slovenskih podjetij na kosovski trg. Pomembne teme pogovorov bodo tudi notranjepolitično dogajanje na Kosovu, razmere v regiji ter napredek Kosova v okviru evroatlantskih povezav.
Kosovo je edina država Zahodnega Balkana brez statusa kandidatke za članstvo v EU. Konec lanskega leta pa je od Unije dobila napoved vizumske liberalizacije.
Že lani je Fajonova obiskala Severno Makedonijo in Srbijo.
17