SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Evropsko sodišče razveljavlja sodbe Betettove, Cerarjevi jo pošiljajo tja za sodnico

3

termometer

 | Foto:
"Pomembno je, da ima evropski sodnik občutek za človekove pravice. Betettova kaže, da ga žal nima," meni pravnik Jurij Toplak. "Kršenje človekovih pravic ni nekaj tako groznega," pa trdi Lojze Ude.

V sredo so poslanci koalicije za kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice izvolili odvetnika Marka Bošnjaka (dobil je 58 glasov), vrhovno sodnico Nino Betetto (56 glasov) in Nino Peršak (55 glasov). Profesor s harvardske univerze Klemen Jaklič je dobil 37 glasov.

Statistika sodnice Nine Betetto Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je letos izdalo 14 sodb v zvezi s Slovenijo. V 13 primerih je ugotovilo kršenje človekovih pravic.

Ustavni pravnik Jurij Toplak pojasnjuje, da je vrhovno sodišče tisto, ki je poklicano, da razsodi o kršitvi, preden gre zadeva v Strasbourg. "Zadeva se vedno ustavi na vrhovnem sodišču, sodniki pa so tisti, ki bi morali prepoznati kršitev. Oni ne poznajo konvencije," je prepričan Toplak.

Netransparentnost vrhovnih sodnikov Kljub temu, da imena sodnikov, ki odločajo v posameznih primerih na vrhovnem sodišču, še vedno niso objavljena (čeprav je delo sodišč javno), pa je včeraj postalo znano, da je v sodbi, ki jo je ESČP oktobra razveljavilo, sodila tudi Betettova.

Betettova sicer sodi le v civilnih zadevah, teh pa je približno polovica. Je pa Nina Betetto tudi podpredsednica vrhovnega sodišča in s tem posredno odgovorna za vse sodbe, ki jih izda vrhovno sodišče.

Bo to mednarodni škandal? Trenutni slovenski sodnik ESČP Boštjan M. Zupančič je pred dnevi o izbiri kandidatov za svojega naslednika v Strasbourgu napisal kolumno, v kateri je podal svoj pogled na primernost posameznih kandidatov. V kolumni je med drugim zapisal: "Če pa bo ddr. Jakliča SMC (in koalicija) v državnem zboru – seveda po nalogu vodilnih – arbitrarno izločila iz igre samo zato, ker "ni naš", in v Strasbourg poslala le imena preostalih treh sekundarnih kandidatov, bo to zaslužen mednarodni škandal."

Kakšen škandal bo to? Ne bo ga, pravi Matej Avbelj, dekan Fakultete za državne in evropske študije. "Nam težave povzroča histeriziran odziv. Mislimo, da smo v središču sveta. Težava je tudi na strani tistih, ki bi si želeli, da se razmere spremenijo: vedno znova se odzivajo histerično, obkladajo se s titoisti in z udbomafijo." Poudarja, da gre s tem fokus stran od bistva.

Ključna težava je po njegovem mnenju v tem, da znova ni zmagala meritokracija, da torej niso štele sposobnosti in trud. "Mladim, ki vstopajo na trg dela, pa je predvsem pomembno, da so tekme poštene in meritokratske."

Sodnica brez občutka za človekove pravice "Pri evropskem sodniku ni pomembno, ali je levi ali desni. Pomembno je, da ima občutek za človekove pravice. Betettova kaže, da ga žal nima," komentira Toplak.

Lojzeta Udeta moti poudarjanje, da Jaklič predava na Harvardu "Z izborom se strinjam, zato ker poznam dva od izbranih. Nina Betetto je podpredsednica vrhovnega sodišča, ampak to ni važno. Zelo veliko je delala strokovno in pisala. Spozna se na sodne postopke. Marko Bošnjak je bil za mene, čeprav nisem kazenski pravnik, eden najbolj obetavnih profesorjev kazenskega prava. To so ljudje ki lahko v konkretnih zadevah nekoliko lažje odločajo," pa pravi nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude.

"Za Jakliča pa mi je nesimpatično, da se sam in vsi drugi, ki ga podpirajo, najprej sklicujejo na Harvard, kot da je potem konec diskusije, s svojim delom pa do zdaj ni pokazal ne vem kakšnih visokih kvalitet,« je poudaril, glede Jakličevih dveh doktoratov, prvega je opravil na Oxfordu, drugega na Harvardu, pa je dodal: »Doktorat, jaz ga imam tudi, opravi ga vsak, ki je dovolj ambiciozen in priden. To velja tudi za tuje doktorate."

"Kršenje človekovih pravic ni nekaj tako groznega" Povprašali smo ga tudi glede vloge Nine Betetto pri sodbah, ki so zaradi kršenja človekovih pravic padle na ESČP.

"Če bi diskvalificirali vse sodnike, ki so sodelovali pri raznih odločitvah, ki so na evropskem sodišču dobile svoj odmev, zlasti glede izbrisanih, potem počasi ne bi bilo več nikogar. Tudi jaz sem bil ustavni sodnik in nekaj naših odločitev je padlo na evropskem sodišču. A potem smo mi vsi kršitelji človekovih pravic? Te kršitve človekovih pravic se mnogo preveč poudarja kot nekaj groznega. V resnici so pa to lahko samo različna pravna stališča. Tako da ni to tako nekaj groznega," je dejal Ude.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin