SiolNET. Novice Slovenija
2,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Evropa hoče spremeniti schengenska pravila. Kaj na to pravi Slovenija? #video

2,35

termometer

begunci, migranti, tihotapljenje
Foto: PMP Gruškovje

Evropski komisar Dimitris Avramopulos je danes slovenski notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar pojasnil podrobnosti reforme schengenskih pravil. Slovenijo je označil za ključno državo pri varovanju schengenskih zunanjih meja in jo pohvalil za tvorno sodelovanje s Hrvaško pri tem. Izrazil je tudi pričakovanje, da meje ne bodo več razlog za spore.

V tem smislu se je odzval na novinarsko vprašanje, kako komentira napovedi, da bi Slovenija lahko blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje. Evropski komisar, pristojen za migracije, notranje zadeve in državljanstvo, je poudaril, da "nič ne ve", da bi Slovenija sprejela kako tako odločitev.

Sicer mora tudi Hrvaška še izpolniti določene pogoje za vstop v schengensko območje, sam pa je prepričan, da do kake blokade ne bo prišlo. "V EU ne smemo dovoliti, da bi bile meje še vedno razlog za spore med državami," je dejal Avramopulos.

Kaj določajo pravila?

Komisija je reformo predlagala zaradi večje teroristične grožnje, predlogi pa bodo med drugim omogočili tudi nadaljevanje notranjega nadzora v schengnu iz varnostnih razlogov do treh let, piše STA. Veljavna schengenska pravila določajo tri možnosti za začasno uvedbo nadzora v schengnu:

- Prva možnost je enostranska uvedba začasnega nadzora v primeru nenadne in nepričakovane grožnje, na primer v primeru terorističnega napada, za deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev.

- Druga možnost je uvedba nadzora v primeru migracijskih pritiskov. Tak nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let. Ta druga možnost, ki jo zdaj uporabljajo Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska in Norveška, se izteče sredi novembra, ko naj bi se znova vzpostavilo normalno delovanje schengenskega območja.

- V skladu s tretjo možnostjo, na katero se nanašajo predlagane spremembe, lahko članica v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvede nadzor za do 30 dni z možnostjo podaljšanja na šest mesecev. Ta ukrep želi komisija zdaj spremeniti tako, da bi se šestmesečno obdobje podaljšalo na eno leto. Obenem komisija dodaja izjemno možnost še dveletnega podaljšanja.

[video: 65329 / ]


Video: Novinar Marko Gregorc/Planet TV

Slovenija ima pomisleke

Slovenija razume razloge za spremembo schengenske zakonodaje, je povedala ministrica Vesna Györkös Žnidar. "Zavedamo se, da obstaja potreba po bolj fleksibilni ureditvi ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah kot odgovor na morebitne dolgotrajnejše resne grožnje notranji varnosti posamezne članice," je dejala in izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pri pripravi reforme uporabila tudi nekaj slovenskih predlogov.

Vendar pa ima Slovenija tudi pomisleke, je še poudarila Györkös Žnidarjeva. Objektivni kriteriji za vzpostavitev nadzora so po njenih besedah preveč splošni in niso merljivi, premajhna pa je tudi vloga članic, ki so z uvedbo nadzora prizadete.

Slovenija je na meji s Hrvaško do 1. septembra letos postavila 53 kilometrov panelne ograje in 113 kilometrov rezalne žice. Slovenija je na meji s Hrvaško do 1. septembra letos postavila 53 kilometrov panelne ograje in 113 kilometrov rezalne žice. Foto: Bojan Puhek


Slovenska notranja ministrica je danes ponovno izrazila nezadovoljstvo, da še vedno obstaja nadzor na notranjih mejah schengna. Kot je poudarila, Slovenija ne nasprotuje temu ukrepu kot takšnemu, "ampak nasprotuje njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo", je poudarila in dodala, da je število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje izjemno nizko. Letos je avstrijska policija slovenski vrnila le 27 tujcev, ki so v Avstrijo nezakonito vstopili iz Slovenije, je povedala Györkös Žnidarjeva.

Kaj pravijo Avstrijci?

"Dejansko na meji ni strogega nadzora nad vsemi potniki, ampak se ta izvaja le na podlagi analiz in potreb, z jasnim fokusom na nezakonitih migracijah. Po kriznih situacijah v letih 2015 in 2016, situacija v osnovi še vedno ni rešena. Čeprav je trenutno zadeva stabilna in je število nezakonitih migrantov nizko, smo se leta 2015 naučili, kako hitro se lahko zadeva razvije," so nam danes sporočili iz avstrijskega zunanjega ministrstva in dodali še:

"Cilj je, da ostanemo pripravljni in da ohranimo zakonito podlago za zaostritev mejnega nadzora, če bi bil ta nenadoma potreben. Sodelovanje s slovenskimi oblastmi je dobro, z veliko mero zaupanja."

 

Medtem ko Slovenija nasprotuje avstrijskemu nadzoru naše severne meje, pa je na naši južni meji s Hrvaško, ki je v nasprotju z našo mejo z Avstrijo zunanja schengenska meja, do 1. septembra letos postavila 53 kilometrov panelne ograje in 113 kilometrov rezalne žice. Dolžina slovensko-hrvaške meje, če ne upoštevamo morske meje, je po podatkih statističnega urada 670 kilometrov, od tega je 380 kilometrov kopenske in 290 kilometrov rečne meje.

Skupaj je policija od začetka leta 2017 do 1. septembra obravnavala 1.275 oseb, ki so nezakonito prestopile slovensko mejo. V spodnji tabeli si lahko ogledate, državljanke in državljani katerih desetih držav so v tem obdobju najpogosteje nezakonito prestopali slovensko mejo.

migracije Foto: Infografika: Gregor Jamnik

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin