Sreda, 15. 11. 2023, 10.57
1 leto, 1 mesec
Eden od dveh odraslih, ki ima sladkorno bolezen, za to niti ne ve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Mehanizem sladkorne bolezni je zapleten in strokovnjaki so že pred leti ugotovili, da zgolj uravnavanje vrednosti sladkorja v krvi z zdravim načinom življenja, gibanjem in zdravili ne zadošča. Povišanemu sladkorju v krvi se pogosto pridružijo zapleti na srcu in ožilju, denimo srčni infarkt in možganska kap.
Ni zelo splošno znano, da je sladkorna bolezen oziroma diabetes kompleksna bolezen, ki ne pomeni samo povišanega sladkorja v krvi, temveč prinaša tudi druge srčno-žilne in presnovne dejavnike tveganja, ki otežujejo življenje in povzročajo prezgodnjo smrt. V Sloveniji je več kot 145 tisoč odraslih, ki živijo s to boleznijo, vsako leto se jim pridruži nekaj tisoč novih. "Vzrok za to je staranje prebivalstva," pojasnjujejo endokrinologi.
“Bilo me je strah neznanega, kako bo z mojim študijem, bom to zmogel ali ne,” se svojih bojazni spominja Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ko so mu pred več kot 40 leti diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1. Svojo izkušnjo je predstavil na torkovi okrogli mizi, ki jo je organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije.
“Ne čakajte, opogumite se, pojdite k zdravniku, da vam izmeri sladkor v krvi. Vzemite stvari v svoje roke in potem vztrajajte, kajti pridejo seveda tudi težki trenutki,” je dejal Gratton in poudaril, da imajo v Sloveniji diabetiki dobro dostopno oskrbo in izobraževanja ter kakovostne strokovnjake. Prav tako so na voljo vsa sodobna zdravila in medicinski pripomočki, ki bolnikom znatno olajšujejo življenje.
- 189 milijard evrov znašajo neposredni stroški sladkorne bolezni v Evropi (19,6-odstotni delež globalnih stroškov, ki jih prinaša sladkorna bolezen in njeni zapleti).
Do leta 2030 se bo pojavnost sladkorne bolezni povečala za 11,3 odstotka in povzročila še trikrat večje ekonomsko breme, opozarjajo strokovnjaki. (vir: NIJZ)
- 123.454 oseb se je v Sloveniji leta 2022 zaradi sladkorne bolezni zdravilo z zdravili; to je 2,4 odstotka več kot leta 2021 in 33,5 odstotka več kot leta 2010. (vir: NIJZ)
- Obstajata dve vrsti sladkorne bolezni: diabetes tipa 1 (10 odstotkov bolnikov) in diabetes tipa 2 (90 odstotkov bolnikov) .
Tip 1: avtoimunsko stanje, ko telo ne proizvaja inzulina (imunski sistem napada celice trebušne slinavke), bolniki za preživetje uporabljajo injekcije inzulina.
Tip 2: ima močnejšo gensko komponento kot tip 1, telo ne more učinkovito uporabljati lastnega inzulina. Bolniki za nadzor nad krvnim sladkorjem uporabljajo kombinacijo prehrane, telesne vadbe, peroralnega zdravljenja in injekcij inzulina.
- Znaki sladkorne bolezni
Neobičajno izražena žeja, pogosto uriniranje in nehotena hitra izguba telesne teže so težave, ki opozorarjajo na možnost previsokega krvnega sladkorja, če se pojavijo hkrati. Pojavijo se, ko se raven krvnega sladkorja dvigne prek 10 mmol/l. Takšne težave so lahko zelo izrazite in k zdravniku običajno hitro pripeljejo osebo z na novo odkrito sladkorno boleznijo tipa 1.
Prava težava sladkorne bolezni tipa 2 je ravno v tem, da je krvni sladkor že več let lahko previsok, vendar ne toliko, da bi oseba to zaznala. Zato se mora posameznik redno udeleževati preventivnih pregledov, ki jih izvajajo v timu družinske medicine, saj se ob tem pregledu preveri tudi morebitna prisotnost sladkorne bolezni tipa 2 in stanj, ki predstavljajo večje tveganje zanjo. (vir: NIJZ)
Povišan sladkor je le vrh ledene gore
Mehanizem sladkorne bolezni je zapleten in strokovnjaki so že pred leti ugotovili, da zgolj uravnavanje vrednosti sladkorja v krvi z zdravim načinom življenja, gibanjem in zdravili ne zadošča. Povišanemu sladkorju v krvi se pogosto pridružijo zapleti na srcu in ožilju, denimo srčni infarkt in možganska kap.
“Zavedamo se, da sladkorna bolezen ne pomeni zgolj zdravljenja povišanih vrednosti sladkorja v krvi, to je le vrh ledene gore. Je veliko več, kar razkrivajo tudi njeni pozni zapleti, kot so možganske in srčne kapi, okvare ledvic in oči ter tudi presnovne težave v obliki prekomerne telesne teže, povišane vrednosti holesterola in podobno," je pojasnila Kristina Skubec Moćić, družinska zdravnica iz Splošne bolnišnice Celje.
Zato se v družinski medicini trudijo naslavljati vse dejavnike tveganja, ki dodatno vplivajo na bolnika oziroma zaplete sladkorne bolezni. "Na bolnika vedno gledamo kot celoto,” je poudarila Skubec Moćićeva in dodala, da je najpomembnejše, da takoj ukrepajo in začno zdraviti.
Sicer opažajo, da veliko ljudi, ko izve za diagnozo sladkorne bolezni, potrebuje več časa, da bolezen sprejmejo, in potrpežljivosti, da spremenijo življenjski slog ter obvladajo bolezen, kar ni mogoče čez noč, je še dodala Skubec Moćićeva.
Presejanje za sladkorno bolezen
Neurejen sladkor v krvi ter nenadzorovani srčno-žilni in presnovni dejavniki tveganja so najpogostejša posledica zapletov ter tudi vzrok prezgodnje smrti, je na dogodku opozoril Andrej Janež, endokrinolog in predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana.
Za večji učinek ozaveščanja ljudi o bolezni je pediater endokrinolog Tadej Battelino poudaril tudi pomembnost povezovanja povišanega sladkorja v krvi z razvojem demence. Po njegovem mnenju je to eden pomembnejših načinov, kako ljudem predstaviti še drugo, morda manj znano, a za prihodnost človeštva zelo problematično perspektivo pogleda na sladkorno bolezen.
“Presejanje za sladkorno bolezen pri odraslih je tudi največji projekt mednarodnega združenja za sladkorno bolezen IDF,” je poudaril endokrinolog Tadej Battelino.
Glede na skrb vzbujajoče podatke o tisočih neodkritih primerih sladkorne bolezni – v Sloveniji je takšnih med 40 in 80 tisoč – Battelino poudarja pomen dobro delujoče družinske medicine, ki si sicer zasluži vse pohvale, a še učinkoviteje bi zdravniki lahko delali, če bi bili razbremenjeni administrativnih opravil, ki niso del njihovih nalog, je poudaril.
Oskrba in izobraževanje sladkornih bolnikov na visoki ravni
Slovenci s sladkorno boleznijo smo deležni odlične dostopnosti do obravnave in zdravljenja na vseh ravneh zdravstvenega varstva, so na okrogli mizi ugotavljali sogovorniki. Pohvala gre predvsem dosežku sistematičnega izobraževanja ljudi s sladkorno boleznijo in tudi oseb s tveganimi dejavniki zanjo, ki se začne z državnimi programi za spodbujanje zdravega življenjskega sloga ter nadaljuje v družinski medicini in diabetologiji, kjer obravnavajo ljudi s sladkorno boleznijo.
"Centri za krepitev zdravja so bili vsekakor izjemna in pomembna pridobitev, imamo pa seveda, kot vedno, še precej dela in izzivov," so ugotovili udeleženci. Kot je dejal Rade Pribaković Brinovec iz NIJZ, napredek pri bolj zdravem načinu prehranjevanja Slovencev naraščanja števila ljudi s prekomerno telesno težo, ki je velika težava povsod po svetu, ne bo ustavil.
Po več kot desetletju načrtnega dela se v raziskavi o vedenjskem slogu Slovencev kažejo posamezni trendi bolj zdravega načina prehranjevanja. A še vedno zaužijemo preveč škodljivih živil, kot so sladkor, sol in manj kakovostne maščobe, pomemben vpliv pri tem pa imajo prehranska industrija in mediji. "Glede na to, da se pojavnost sladkorne bolezni povsod povečuje, tudi v Sloveniji, nisem pretirano optimističen,” je dejal Pribaković Brinovec.
NIJZ si prizadeva za čim večjo integracijo oskrbe ljudi z nenalezljivimi kroničnimi boleznimi, kamor sodi tudi diabetes, in dostopnosti izobrazbe tudi tam, kjer je ljudje trenutno niso deležni v zadostni meri. Najslabše je na vzhodu države, na zahodu Slovenije so razmere boljše.
