Državni zbor potrdil osmi protikoronski zakon

DZ je zakon podprl z 51 glasovi poslancev SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in narodnosti. Proti je glasovalo deset poslancev; vsi poslanci Levice ter Marjan Šarec (LMŠ) in Franc Trček (SD). Preostali predstavniki opozicije niso glasovali.

Subvencioniranje čakanja na delo bo veljalo še do konca aprila, nato ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat za po mesec dni, poroča STA.

Ukrep, o katerem je minister za delo Janez Cigler Kralj poslancem povedal, da je dobro sprejet pri delodajalcih in da tudi ugodno vpliva na trg dela, bodo lahko izkoristili delodajalci, registrirani do konca lanskega leta, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije letos upadli za več kot 20 odstotkov.

Subvencioniranje čakanja na delo lahko podjetja izkoristijo že od prve razglasitve epidemije lani spomladi, zdaj pa je DZ ukrep še nadgradil. Podjetjem v dejavnostih, ki so z vladnimi odloki zaprte, bo država povrnila nadomestila plač delavcev v celoti, torej t. i. drugi bruto.

Novice Poslanec Polnar: Karl Erjavec nam je razkril tajne podatke računskega sodišča

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1.024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije v težavnem položaju, jim je del bremena tega zvišanja sklenila odvzeti država. V skladu z osmim protikoronskim zakonom jim bo tako v letošnjem prvem polletju plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost.

V Levici so opozarjali, da se s tem spodbuja izplačevanje nizkih plač, saj tisti, ki izplačujejo višje plače, ne bodo prejeli ničesar. "Delamo na tem, da ne bomo postali druga Švica, ampak podalpska Kitajska. In to zagotovo ni pot v prihodnost," je dejal Miha Kordiš (Levica). V SD in SAB bi dvig minimalne plače subvencionirali le tistim delodajalcem, ki tega sami ne bi zmogli, vendar je DZ obe dopolnili zavrnil.

Delodajalec še tri mesece ne bo smel odpuščati

Julija se bo najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov začasno, do konca leta, znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Da ti ljudje ne bi bili potem prikrajšani pri izplačilu pokojnin, je odbor DZ za delo v ponedeljek določil, da se bo razliko med višino plačanih prispevkov od minimalne plače in od povprečne plače krilo iz državnega proračuna, kar pa je DZ danes na predlog koalicije iz zakonskega besedila črtal.

Poleg tega bo znižana osnova za plačevanje prispevkov veljala le za delavce v delovnem razmerju, ne pa tudi za samostojne podjetnike. "To pomeni neenako obravnavo," je opozorila Andreja Zabret (LMŠ).

Glede subvencioniranja dviga minimalne plače je v zakonu tudi zapisano, da delodajalec v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne bo smel odpuščati iz poslovnega razloga.

Krizni dodatek v višini 200 evrov bodo prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso. Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona.

Solidarnostni dodatek za polnoletne dijake in študente v tujini

Solidarnostni dodatek v višini 50 evrov bodo prejeli tudi polnoletni dijaki, dodatek v višini 150 evrov pa študenti, ki se izobražujejo na fakultetah v tujini. Enako velja za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, pa vojne veterane in invalide ter tudi brezposelne, ki so zaposlitev izgubili v času od 12. marca 2020.

Opozicija je v razpravi opozarjala, da je vlada tudi v tokratni protikoronski zakon vključila t. i. podtaknjence, torej ukrepe, ki niso interventne narave. Eden takšnih je kaznovanje pravnih oseb, ki bi ravnale v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni, ki se nanašajo na cepljenja v času epidemije. Mojca Žnidarič (SMC) je pojasnila, da bo s tem omogočeno sankcioniranje kršitev pri cepljenju proti novemu koronavirusu, Dejan Židan (SD) pa je že omenil možnost ustavne presoje.

Med pomembnejšimi ukrepi je Cigler Kralj izpostavil tudi skrb za starejše. Ti po preboleli bolezni pogosto potrebujejo dodatno bolnišnično zdravljenje in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, se bo z osmim protikoronskim zakonom zagotovilo podaljšano obravnavo, kar vključuje zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo.

Dodatna sredstva se namenja Rdečemu križu in Slovenski karitas, verskim uslužbencem pa se bodo začasno iz proračuna krili prispevki za socialno varnost v celoti. Skrajšani delovni čas bodo lahko izkoristili tudi na kmetijah, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, podaljšuje se pomoč potniškemu prometu.

Tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika

Iz petega protikoronskega zakona, sprejetega oktobra lani, se še vse do konca leta 2021 podaljšuje določba, da so lahko vsi zaposleni tri dni bolniško odsotni brez potrdila osebnega zdravnika.

Potem ko vlada prejšnji teden še ni podala soglasja k razpisu za vpis na fakultete v prihodnjem študijskem letu, je opoziciji uspelo na seji odbora za delo v zakonsko besedilo zapisati, da začasno to soglasje ne bo potrebno. A danes je DZ na predlog koalicijskih poslanskih skupin ta člen iz zakona črtal. "Upam, da to ni začetek konca javnega šolstva," je obžalovala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ).

Opozicijski poslanci so v razpravi opozarjali, da se vlada reševanja posledic epidemije covid-19 ne loteva na pravi način. Ukrepi so po njihovem mnenju prepozni, neučinkoviti in ne zajemajo vseh ranljivih skupin, sklene STA.