DZ končal drugo branje družinskega zakonika

Z 41 glasovi za in 40 proti so sprejeli dopolnilo SDS, da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom ali se jima v tej vezi rodi otrok. Temu je sicer koalicija v razpravi nasprotovala. Zavrnili dopolnilo SDS, da lahko otroka posvojita le zakonca, moški in ženska Poslanci so sicer zavrnili številna druga dopolnila SDS, ki so v večini zadevala urejanje položaja istospolne in zunajzakonske skupnosti ter zakonske zveze. Med drugim tudi dopolnilo, da lahko otroka posvojita le zakonca, moški in ženska, ter še, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Dopolnilo glede zunajzakonske skupnosti so sicer zavrnili poslanci SD, Zares in LDS, podprli pa poslanci SDS, SNS, SLS in nepričakovano tudi DeSUS. Kot je v razpravi dejal France Cukjati (SDS), je nedopustno, da država žensko in moškega, ki "slučajno dalj časa" živita skupaj, samovoljno obsodi na pravne posledice, ki veljajo za zakonsko skupnost.

Koalicija sicer vztraja, da država ne sme posegati v izbiro posameznika, v kakšni skupnosti bo živel, opozicija pa napoveduje, da bo družino branila z vsemi sredstvi. SLS tudi z referendumom. Poglejmo si nekaj izsekov iz razprave v državnem zboru.

Cukjati: Zunajzakonska skupnost je priviligirana Poslanci so precej časa namenili dopolnilom SDS k četrtemu členu družinskega zakonika ter se tako zaustavili pri pojmu zunajzakonske zveze in pri vprašanju urejanja pravnega položaja istospolnih skupnosti.

France Cukjati (SDS) je spomnil, da je v dosedanjem zakonu pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, kar pa je vlada v novem predlogu izpustila. To je za SDS pomembno, ker pomeni edino povezavo med zakonsko zvezo in družino, kar pa je omenjeno tudi v ustavi. Sedaj po Cukjatijevih besedah vzpostavljamo negativno diskriminacijo zakonske zveze, prav zaradi privilegiranega položaja zunajzakonske skupnosti pa se številni pari ne poročijo. Pri spoštovanju zakonske zveze se začne demografska slika, opozarja Cukjati ter ocenjuje, da je ta pristop vlade sedaj neustaven.

SDS je pri četrtem členu predlagal še, da se razmere glede istospolne partnerske skupnosti urejajo v posebnem zakonu, ne v družinskem zakoniku. Istospolna partnerska skupnost namreč ni družina po pojmovanju družine v naši ustavi, je pojasnil Cukjati.

Svetlik: Pomembne so vse družine Minister za delo Ivan Svetlik je poudaril, da so za državo pomembne vse družine, vse skupnosti, vsi državljani, ne glede na to, ali so se namenili živeti v zakonski zvezi ali pa v neki drugi skupnosti. In teh državljanov, ki živijo v drugačnih skupnostih kot v tradicionalni družini, je po Svetlikovih besedah veliko. Nedopustno je, da bi te državljane postavljali v manj ugoden položaj, da bi jih diskriminirali.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je dodala, da moramo otrokom v vseh družinah zagotoviti enake pravice. Ključno po njenih besedah je, da otroci živijo v istospolnih družinah in zato njihovih pravic ne moremo urejati v drugem zakonu ali pa se delati, kot da jih ni. Diskriminirati državljane na podlagi spolne usmerjenosti je nedopustno, je nazadnje poudarila sekretarka.

Po mnenju Majde Potrate (SD) hoče SDS z dopolnilom k četrtemu členu vsiliti registracijo zunajzakonske skupnosti. Kot je dejala, se zunajzakonski par svobodno odloči, da bo tako živel, nenazadnje pa se lahko odreče tudi pravnim posledicam, kot veljajo zakonsko zvezo.

Breda Pečan (SD) je poudarila, da obstajajo številne dolgoletne zunajzakonske skupnosti in ne vidi razloga, da bi nekoga prisilili k sklenitvi "uradne zunajzakonske skupnosti".

Frangež: Ljubezen je avtonomno polje posameznika Matevž Frangež (SD) ljubezen smatra za avtonomno polje posameznika, v katerega država ne sme drzniti posegati. To je po njegovem mnenju smiselno samo takrat, ko so zaradi narave takega odnosa ogrožene pravice enega ali drugega, zlasti otrok. Volja dveh oseb, da svoje življenje preživita v medsebojnem spoštovanju in ljubezni, bo ostala intimna in daleč od tega, kaj naj misli država ali družba, je prepričan Frangež, ki se sicer s kompromisom ne strinja. Je pa po njegovem mnenju razumljivo, da se z njim ne strinja opozicija, saj kompromis ne vsebuje "fašistoidne" predstave družine.

Germič: Zakonik nikomur ne povzroča škode Ljubo Germič (LDS) je pojasnil zavzemanje LDS, da zakonik ne bi smel nikogar diskriminirati. Tudi na kompromise v LDS ne pristajajo, pri čemer je poslanec izpostavil pomen spoštovanja različnosti in tolerance. Ključno sporočilo zakonika po njegovih besedah je, da na enakopraven način ureja pravice otrok, ne glede na to, v kateri skupnosti živijo. Zakonik tudi v sklopu tretjega člena kaže na to, kakšen je odnos družbe do tega vprašanja. Rešitve govorijo o tem, da zakonik nikomur ne povzroča škode, niti tradicionalni družini, je prepričan Germič.

"Večina otrok rodi v zunajzakonskih skupnostih" Vito Rožej (Zares) je poudaril, da se večina otrok rodi v zunajzakonskih skupnostih. Po njegovih besedah nikakor ni res, da izenačujejo družino z istospolno skupnostjo, res pa je, da pravno izenačujejo partnersko in zakonsko ter zunajzakonsko skupnost, razen v primeru posvojitve otrok. V ničemer zakonik ne diskriminira družine, temveč jo po Rožejevem prepričanju varuje, nikakor tudi ni res, da je družina v krizi. Res pa je, dodaja Rožej, da je v krizi tradicionalna družina in "hvala Bogu, da je tako, saj Slovenija ne sme postati in obstati otok katolibanske skupnosti".

SLS: Družino bomo branili z vsemi sredstvi SLS napoveduje, da bo pravice otrok in družino kot univerzalno vrednoto slovenske družbe branila z vsemi sredstvi, tudi z referendumom. Nekatere usmeritve v zakoniku, kar zadeva izenačevanje istospolnih zvez in zakonske zveze moškega in ženske, so za SLS nesprejemljive z vidika temeljnih pravic otrok in zaradi redefinicije pojma družine, poudarja vodja poslancev SLS Jakob Presečnik.

Predsednik SLS Radovan Žerjav je dejal, da se "nekatere rešitve v DZ z nekaterih strani zagovarjajo do zadnje kaplje krvi", ki je pa narod noče. Gre za ideologijo, poudarja Žerjav.

Györek: 80 do 90 odstotkov ljudi zakonika ne podpira Ostro je do posvojitev otrok s strani istospolnih parov nastopil tudi poslanec SNS Miran Györek. Po njegovih besedah je vsem jasno, da vse analize, ki so bile doslej narejene v Sloveniji, kažejo, da med 80 do 90 odstotkov državljanov takega zakonika ne podpira. Sprašuje se o odgovornosti, in dolžnosti poslank in poslancev do volivcev, ob čemer ne verjame kolegom, ki zastopajo zakonik v tej vsebini in obliki, da imajo pooblastilo svojih volivcev.

Predlog je pridobil podporo SD, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, s tem pa je morebiti zakonik izgubil podporo LDS, ki na kompromis ne pristaja. Obenem predloga ne podira niti opozicija, ki pa skupaj s Civilno iniciativo za pravice otrok v primeru sprejetja zakonika napoveduje referendum.