Dvig DDV-ja nima podpore slovenske javnosti

Tako kaže anketa Dela. 80 odstotkov vprašanih je nareč odgovorilo, da dviga obeh stopenj DDV-ja ne podpirajo, podpira ga le 18 odstotkov. Sveženj ukrepov za izhod iz krize kot dober ocenjuje manj kot desetina vprašanih.

Polovica meni, da je sveženj protikriznih ukrepov slab Polovica vprašanih meni, da je sveženj protikriznih ukrepov vlade slab. Kot povprečnega ga ocenjuje 36 odstotkov, kot dobrega pa le osem odstotkov vprašanih.

Anketiranci so odgovarjali tudi na druga vprašanja o krizi in vladnih ukrepih. Če varčevanje na državni ravni ne bo doseglo pričakovanih učinkov in bodo potrebni dodatni ukrepi, bi se večina med dvema možnostma – uvedbo kriznega davka in še večjim posegom v izdatke javnega sektorja – odločila za zadnje. Ta možnost se zdi bolj primerna 46 odstotkom vprašanih. Za uvedbo kriznega davka pa jih je tretjina, 32 odstotkov. Ali imamo po mnenju anketirancev v Sloveniji preveč občin?

Eden od vladnih predlogov je tudi zmanjšanje števila občin. Zato so sodelujoče v anketi vprašali, ali imamo po njihovem mnenju v Sloveniji preveč občin. Velika večina, 88 odstotkov, je temu pritrdila. Da v Sloveniji občin ni preveč, jih je menilo 11 odstotkov.

Glede privatizacije državnih podjetij, ki je tudi v svežnju vladnih ukrepov, je bilo med anketiranci sicer več tistih, 50 odstotkov, ki privatizacijo podpirajo. Delež tistih, ki je ne podpirajo, pa ni bistveno manjši: 43 odstotkov. Med podporniki privatizacije veliko več moških kot žensk

Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da so tisti v skupini, ki najbolj podpira privatizacijo državnih podjetij, simpatizerji SDS (74 odstotkov jih je za). V skupini, ki privatizaciji najbolj nasprotuje, pa so najmlajši anketiranci, stari od 18 do 25 let (69 odstotkov jih je proti) oz. študenti (65 odstotkov proti). Zanimivo je, da je med podporniki privatizacije veliko več moških kot žensk – in obratno, med nasprotniki privatizacije prevladujejo ženske.

Tistih, ki pričakujejo, da bo krize kmalu konec, je le dva odstotka. Največ, 46 odstotkov, anketiranih meni, da bomo za izhod iz krize potrebovali približno pet let. Deset nadaljnjih let krize pričakuje 24 odstotkov vprašanih. Četrtina anketiranih, 25 odstotkov, pa je še bolj črnogleda: po njihovem mnenju bo kriza trajala še več kot deset let.

Telefonsko anketiranje je 15. in 16. maja 2013 na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.