Državni svetniki o predlogu pokrajin, ki razburja Štajerce #video

Strokovna skupina, ki jo vodi Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete, je v svojem predlogu predvidela 11 pokrajin.

Te bi se imenovale Dolenjska, Gorenjska, Goriška, Južno Štajerska, Vzhodno Štajerska, Zahodno Štajerska, Koroška, Ljubljanska, Primorsko-notranjska, Savinjsko-šaleška in Pomurska pokrajina.

Predlog poleg vodstva pokrajine predvideva še uvedbo dveh organov, pokrajinskega sveta in svet občin. Sedeži vsakega od treh organov bi bili v različnih krajih znotraj posamezne pokrajine. Tako bi bilo na primer vodstvo Zahodne Štajerske v Mariboru, pokrajinski svet bi imel sedež v Slovenski Bistrici, svet občin pa v Lenartu v Slovenskih goricah.

"Razkosanje neke tradicionalne pokrajine je seveda popolna neumnost"

Ostre kritike novi ureditvi pokrajin, ki bi pod svojem okrilju združile 212 občin, letijo predvsem s štajerskega konca, kjer so razburjeni, da bodo razdeljeni na tri pokrajine oziroma celo na pet. Nekaj bi jih namreč pristalo še v Pomurski in Savinjsko-šaleški pokrajini.

"Razkosanje neke tradicionalne pokrajine je seveda popolna neumnost," je bil ob predstavitvi pokrajin za Planet oster Alojz Križman, nekdanji mariborski župan.

Štajerci so nezadovoljni z delitvijo:

"Želimo si močne regije"

Nad idejo niso navdušeni niti v trenutni garnituri oblasti v Mariboru, ki jo vodi župan Sašo Arsenovič.

"Želimo si močne regije, torej razmišljamo o treh regijah, vzhodni, zahodni in Ljubljani kot centralni regiji, ali o ideji o največ sedmih regijah," je razložil Samo Peter Medved, podžupan Maribora.

Koncept pokrajin ima dolgo brado

Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. Takšno izhodišče so potrdili tudi v združenju občin.

Foto: Samo Drobne

Osnutek zakona so oblikovali na podlagi študije funkcionalnih regij, ki jo je spisal Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Pri zadnji so upoštevali dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih občin in tudi siceršnjo navezanost posameznih občin na regijske centre.

V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Ob tem je strokovna skupina pod Brezovnikovim vodstvom že pripravila tudi osnutek zakona o pokrajinah (ta, ki je danes na mizi svetnikov). Brezovnik je pred mesecem dni pojasnil, da osnutek temelji na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja. So pa koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini.

Minister: Morda pa je to tista prava pot, da pridemo do pokrajin

Rudi Medved, minister za javno upravo predlog pozdravlja, vendar ne želi govoriti o številu pokrajin in ali so meje pokrajin ustrezno postavljene. "To je stvar najprej širše politične in strokovne debate," meni Medved.

Sam si želi, da predlog pripravi stroka, ne politika. Če tej v desetih letih ni uspelo ustanoviti pokrajin, je namreč po njegovem mnenju prav, da ideja pride od drugod.