SiolNET. Novice Slovenija
2,11

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Domovi za starejše: več kot sedem tisoč prosilcev, a nobenega prostega mesta

2,11

termometer

upokojenci
Foto: Thinkstock

Kdor ima starostnika, ki ni več sposoben skrbeti sam zase ali živeti sam, težko pa zanj cele dneve skrbijo tudi sorodniki, dobro ve, da je iskanje prostega mesta v domu za starejše praktično misija nemogoče. Domovi so prezasedeni, v vrstah čaka več kot dvajset tisoč prosilcev, prosto mesto pa so v začetku septembra imeli le v enem domu v Mariboru, pa še to ni na voljo.

V Sloveniji je trenutno 94 domov, namenjenih starejšim od 65 let in drugim osebam, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih razlogov ne morejo živeti doma.

V njih je prostora za 20.600 starostnikov, a so popolnoma polni. Eno prosto mesto imajo le v Sončnem domu v Mariboru, pa še to ni na voljo, saj ena stanovalka zaradi zdravstvenega stanja biva sama v dvoposteljni garsonjeri, nam je pojasnila strokovna direktorica Tatjana Ribič. Na vstop v njihov dom sicer čaka nekaj več kot 70 prosilcev.

Dodala je, da so samo lani prejeli 512 prošenj, sprejeli pa so 77 novih stanovalcev, leto prej 80. Čakalna doba za negovalni oddelek je v povprečju od enega do šest mesecev, za enoposteljno sobo pa od šest mesecev do dveh let.

Več kot 7.000 bi jih dom potrebovalo v tem trenutku

V vrsti na prosto mesto v Sloveniji čaka več kot 20 tisoč prosilcev, večina od njih je prošnjo oddala za dva domova. Večina teh vlog je "na zalogo", če bi se ljudem kaj zgodilo, nujnih, na katere bi se ob prostem mestu odzvali takoj, je nekoliko manj, a še vedno več kot 7.200, je razvidno iz podatkov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

V Domu upokojencev Kranj, kjer imajo v čakalni vrsti več kot tisoč prošenj, ob tem opozarjajo, da so te prošnje "na zalogo" pogosto težava, saj prosilci, ko pridejo na vrsto, namestitve običajno ne potrebujejo in prošnja miruje. Ko bi jo potrebovali, pa morajo vseeno v vrsti počakati na prosto mesto.

"Pogosto poslušamo očitke, da so že pred desetimi let vložili prošnjo pri nas, a jih ne vzamemo. Pozabijo pa, da smo jim sprejem enkrat že ponujali, a so ga odklonili," omenja socialna delavka Bojana Petrovič.

V Kranju na sprejem v povprečju ženske čakajo več kot tri leta, moški pa do enega leta. Letos so do zdaj sprejeli 29 novih stanovalcev, lani v vsem letu pa 53.

Največ čakajočih imajo na seznamu v Domu starejših občanov Fužine. Največ čakajočih imajo na seznamu v Domu starejših občanov Fužine. Foto: Matej Leskovšek

Na prosto mesto čakajo več kot dve leti in pol

V Domu starejših občanov Ljubljana – Šiška, kjer imajo prostora za 230 starostnikov, v čakalni vrsti pa je trenutno več kot 1.500 prosilcev, na leto v povprečju sprejmejo od 40 do in 50 novih stanovalcev. Ti na prosto mesto običajno čakajo od 2,5 do tri leta.

Dodeljevanje prostih mest poteka po vrstnem redu glede na prispelo prošnjo, pojasnjuje direktor Simon Strgar. So pa tudi izjeme, ko upoštevajo socialne razloge: "Ko je nekdo deložiran ali gre za nekoga, ki nima svojcev in ne more nikamor, o prednostni obravnavi odloča komisija."

Takih primerov, kot pravi, ni veliko, običajno ljudje izhode v sili iščejo sami, v precej oddaljenih domovih, precej pa se jih zateka v domove ob hrvaški meji ali celo na Hrvaškem, kjer je oskrba cenejša.

Mnogim na računu ne ostane nič, prispevati morajo tudi svojci

Pri nas se povprečne cene oskrbe na dan gibajo od slabih 21 (za manjši obseg oskrbe) do skoraj 35 evrov (za popolno pomoč in nadzor). Strošek je odvisen od zdravstvenega stanja stanovalca, vrste nastanitve in dodatnih storitev.

Te krijejo predvsem stanovalci sami ob pomoči svojcev, če tega ne zmorejo, na Centru za socialno delo zaprosijo za oprostitev plačila. Če jim ugodijo, razliko krije občina. "V dom lahko pride vsak, denar ne sme biti ovira," opozarja Strgar.

Je pa treba opozoriti, da se, če je starostnik lastnik nepremičnine, ta pomoč vpiše v zemljiško knjigo, občina pa se ob smrti prijavi v dedno maso.

V domu v Šiški je sicer takih, ki jim občina doplačuje stroške oskrbe, le dva odstotka. Je pa veliko takih, ki jim na koncu ne ostane nič. Se pa na drugi strani zgodi, da tistim, ki so vse življenje prejemali socialno pomoč in jim zdaj občina krije celoten strošek, na koncu ostane žepnina. "Ta bi morala ostati vsem, tako kot je to v drugih državah," opozarja Strgar.

Dodaja, da ceno oskrbnine zvišujejo minimalno, pri njih se je v zadnjih šestih letih dvignila za en evro.

Povprečni mesečni strošek oskrbnine v domu za starejše znaša od 630 do 1.050 evrov. Povprečni mesečni strošek oskrbnine v domu za starejše znaša od 630 do 1.050 evrov. Foto: Thinkstock

V prihodnjih treh letih več kot 900 novih mest

Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam odgovorili, da so s problematiko seznanjeni. Lani so zato objavili javni razpis, s katerim bo do leta 2021 zagotovljenih dodatnih 928 mest, s čimer se kapaciteta povečuje za pet odstotkov.

Težnja države je tudi širjenje oskrbe v domače okolje. "To se pričakuje tudi z zakonodajo o dolgotrajni oskrbi, kjer pa se pojavlja druga težava – kdo bo delal. Večina izvajalcev, ki delamo v domovih in ponujamo pomoč na domu, ima že zdaj težave s pridobivanjem kompetentnega kadra," opozarja Strgar.

Kot pravi, so v Ljubljani v zadnjem letu izdali 17 razpisov za bolničarja, a so dobili le dva. Poleg bolničarjev manjka tudi kuharjev. Plača in delovnik namreč nista ravno zavidanja vredna, priznava Strgar.

Ob pomanjkanju kapacitet v domovih in tudi osebja za oskrbo na domu veliko breme domače oskrbe pade na svojce, ki morajo ostati doma, skrajšati delovnik ipd. "Problem je v tem, da to običajno delajo ženske, stare od 50 do 60 let, ki so že tako najbolj na udaru in tako še bolj ogrozijo svoj socialni položaj. Delodajalci pa temu tudi niso najbolj naklonjeni," na težave svojcev opozarja Strgar.

Kako bo pomanjkanje kapacitet reševala nova vlada?

Vprašanje, kako se bo reševanja problematike pomanjkanja prostora v domovih za starejše občane lotila vlada Marjana Šarca, smo poslali tudi njegovi stranki LMŠ, vendar nam niso odgovorili. Prav tako odgovora nismo dobili iz SMC oz. od njihove kandidatke za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenije Klampfer.

Pomoč na domu, a le za nekaj ur dnevno

Starostnikom, ki ne morejo več skrbeti sami zase in se negovati sami, imajo pa zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v domačem okolju, je sicer na voljo tudi pomoč na domu. S to obliko pomoči želijo vsaj za določen čas nadomestiti potrebo po institucionalnem varstvu. Storitve se prilagajajo posameznim potrebam starostnikov, obsegajo pa pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Vendar je ta pomoč zaradi pomanjkanja kadra omejena le na nekaj ur dnevno, nam je zaupala sogovornica, katere mama zaradi demence in degenerativne bolezni ni sposobna skrbeti sama zase. Sogovornica je zato morala prilagoditi delovnik, skuša čim več delati od doma, hkrati pa ima skrajšan delovni čas, da lahko čim bolje poskrbi za mamo, ki je sicer v čakalni vrsti za sprejem v dom.

V Domu upokojencev Kranj so nam povedali, da se trudijo čim bolj olajšati čas čakanja na prosto mesto v domu. Poleg pomoči na domu ponujajo tudi dostavo kosil, dnevno varstvo in začasno nastanitev. "Vse te storitve so zelo dobro sprejete in tudi nekako omogočajo, da se čakanje za sprejem v dom nekoliko omili, včasih tudi prestavi," je dejala Petrovičeva.

Domovi za starejše Foto: Infografika: Marjan Žlogar

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 49
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin