Sreda, 30. 1. 2019, 18.56
5 let, 2 meseca
Domov za starejše veliko premalo, čakalne vrste vse daljše #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
1
Požar, ki se je v torek zgodil na negovalnem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice in zahteval dve žrtvi, tretjo osebo so zaradi hudih poškodb prepeljali v intenzivno terapijo, je sprožil tudi vprašanje, zakaj so oddelki za zdravstveno nego polni ljudi, ki so praviloma končali zdravljenje in bi morali domov v domačo oskrbo ali v domove za starejše. Zadnjih pa je premalo: na 136 lokacijah po Sloveniji je trenutno prosto mesto le eno, razmere pa so vse slabše, saj je slovenska populacija vse starejša.
Trenutno je v slovenskih domovih za starejše prosto eno samo mesto, v Mariboru. Zasedenih je vseh 20.867 postelj in v čakalni vrsti pa je v tem trenutku 13.608 ljudi.
Ne le, da domov ni dovolj za vse starejšo slovensko družbo, v nekaj desetletjih bo večinska populacija v tretjem življenjskem obdobju, na kar niti približno nismo pripravljeni. Hkrati kot epidemija narašča delež starostnikov z demenco, ki potrebujejo posebno oskrbo, so poročali v oddaji Danes na Planetu.
V Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka je dom za 220 starostnikov, na posebnem oddelku živi 24 oseb z demenco. Postelj je premalo, prostora za širitev nimajo, je dejala direktorica Silva Košnjek.
"Prostore smo že preuredili, seveda pa bi zelo želeli povečati zmogljivosti," je dejala direktorica Silva Košnjek.
"V Sloveniji nimamo ne dovolj zmogljivosti ne sistema dolgotrajne oskrbe"
Dom je bil zgrajen v 40. letih prejšnjega stoletja, ko demence skoraj nismo poznali, danes pa bi lahko govorili o epidemiji povsem zdravih starostnikov, ki imajo demenco in potrebujejo nadzor, je povedal sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak.
V Sloveniji nimamo ne dovolj zmogljivosti ne sistema dolgotrajne oskrbe, ker primanjkuje sredstev, je dodal Bizjak. Denarja za širitev oddelka za dementne nimajo niti v Škofji Loki, zato z omejenimi sredstvi skrbijo za to, da stanovalcem zagotovijo vsaj tisto, kar je mogoče, domače in varno okolje.
"Država potrebuje resen načrt"
Najbolj pomembno za ljudi z demenco je to, da so zaposleni. Skozi dan imajo številne aktivnosti, da niso prepuščeni sami sebi. Za popoln nadzor bi potrebovali enega zaposlenega na enega stanovalca z demenco, a denarja ni ne za nove zaposlene ne za nove postelje, je povedala Košnjekova.
"Mislim, da bo morala država imeti resen načrt, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti in tudi zagotoviti nekakšen sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo vsakomur omogočil dostop do teh storitev ne glede na njihovo premoženjsko stanje," je opozoril Jaka Bizjak.
Najpomembneje za ljudi z demenco je to, da jih skozi dan zaposlijo z aktivnostmi.
1