SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dolžnost Slovencev, ki živijo v tujini, je pomagati Sloveniji

1

termometer

Večina sodelujočih v anketi javnega mnenja Episcenter meni, da je dolžnost Slovencev, ki živijo v tujini, da Sloveniji pomagajo z nasveti pri iskanju izhodov iz krize.

Tri petine anketirancev je prepričanih, da bi morali Sloveniji pri iskanju poti iz krize na pomoč priskočiti Slovenci, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov zapustili domovino. Anketiranci namreč menijo, da imajo Slovenci z izkušnjami v tujini več znanja za spopadanje s takšnimi težavami, po drugi strani pa je to njihova dolžnost do domovine in države, kjer imajo korenine. Pleskovič: Državljani pametno razmišljajo, politiki ne "Zelo sem vesel , da toliko Slovencev pametno razmišlja, da je treba izkoristiti naš zaklad, pol milijona Slovencev, ki živijo zunaj domovine," se je na anketo odzval Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Po njegovih besedah so ljudje iz diaspore že sami pripravljeni pomagati, a v Sloveniji za to ni prave politične volje. "Velikokrat povem politikom, levim in desnim, da sem pripravljen pomagati pro bono, torej zastonj. Vsi mi pravijo, da me bodo poklicali, a me ne. Najdete me le vi, novinarji," pravi ekonomist, ki je več kot 30 let delal na različnih vidnih položajih v Svetovni banki. Svetovna banka ga je nagradila za uspehe v Sloveniji Boris Pleskovič je eden tistih zdomcev, ki se je odločil, da iz domoljubja pomaga Sloveniji. In to čeprav je bila njegova dnevna plača pri Svetovni banki višja kot v Sloveniji mesečna. Pred 23 leti je namreč opravljal funkcijo svetovalca predsednika vlade, Slovenija pa je takrat dosegala dobre gospodarske rezultate, zaradi česar je bil Pleskovič celo nagrajen, ko se je vrnil na Svetovno banko. Po njegovem mnenju Sloveniji manjka prav takih kadrov, ki bi z znanjem in izkušnjami, ki jih lahko pridobiš le na vrhunskih svetovnih univerzah in mednarodnih ustanovah, pomagali pri preboju iz krize. V prvi vrsti omenja ekonomista Petra Kraljiča, nekdanjega direktorja multinacionalke McKinsey, in Egona Zakrajška, enega vodilnih uslužbencev ameriške centralne banke, s področja pravosodja pa profesorja z univerze v Harvardu Klemena Jakliča.

"Dvomim, da bi Slovenija sprejela mojo pomoč" Na vprašanje, kaj meni o takšni "dolžnosti" Jurij Tomac, pravnik, zaposlen v Evropskem parlamentu v Luksemburgu, odgovarja, da se čuti dolžnega pomagati, a dvomi, da bi Slovenija njegovo pomoč sprejela, zato ga rezultat ankete preseneča. "Resnično nisem prepričan, da je to želja Slovencev, da bi jih neki zdomci ali zamejci učili, kako je treba. Samo poglejte, kakšne očitke je poslušal pokojni Andrej Bajuk, človek z izjemno mednarodno kariero, ko se je vrnil v Slovenijo," odgovarja Tomac. Tako kot Pleskovič tudi Tomac omenja, da v Sloveniji za kaj takega ni politične volje. "Še zdaj mi odzvanjajo besede naše premierke v polomljeni angleščini, zaradi katerih sem v službi poslušal zbadljivke in me je bilo sram povedati, da sem Slovenec, da lahko sami vse … Tako nekako kot moj petletni sin, ki si na vsak način želi sam z marmelado namazati palačinko, potem pa je treba v kuhinji narediti pravo čistilno akcijo in oprati vse njegove obleke," je kritičen Tomac.

"Nehajte se smiliti sami sebi" "Ni mi jasno, kaj Slovenci pričakujejo od sonarodnjakov, ki živimo v tujini. Denarno pomoč? Nasvete, ki jih tako ali tako ne bi upoštevali?" se sprašuje Helena Klaič, uspešna agentka z nepremičninami na Tajskem, ki jo rezultat ankete prav tako preseneča. Njen edini nasvet rojakom v domovini bi bil, naj "se nehajo smiliti sami sebi in naj se začnejo zavedati, da so časi, ko si v službi oddelal obvezno število ur ne glede na rezultate, že zdavnaj mimo".

Klaičeva je prepričana, da je v Sloveniji dovolj znanja in izkušenj, le poslušati in slediti jim je treba, predvsem pa je treba imeti dovolj poguma za spopad s težavami. Kot pravi, brez trdega dela ne gre, to so Slovenci v diaspori hitro spoznali, saj "tujina ne pozna ujčkanja, vsak je odvisen od samega sebe in svojih sposobnosti".

"Sami se morate odločiti, ali boste živeli v preteklosti ali sedanjosti" Dejan Pangerčič, ki mu je kot servisnemu robotiku uspelo v Silicijevi dolini v ZDA, pa meni, da Slovenci v diaspori ne morejo iz Slovenije narediti raja. Poudarja, da se morajo ljudje doma sami odločiti, ali bodo živeli v preteklosti ali sedanjosti. "V sedanjosti je treba delati bolj pametno, učinkovito, mogoče tudi bolj pošteno, in sprejeti, da smo del kapitalističnega zahoda, kjer se kakovost življenja meri po dobičku in ne po številu prostih ur." Pangerčič sicer pravi, da bi bil pripravljen pomagati, a le če so ljudje pripravljeni sprejeti formulo uspeha in se več ukvarjati z gospodarstvom, turizmom in drugimi ekonomskimi zadevami, manj pa s politiko in preteklostjo. Sicer pa se je po njegovih besedah tudi v športu že izkazalo, kako neuspešno se Slovenija "pogaja" s Slovenci v diaspori. "Kar se dogaja v košarkarskem klubu Union Olimpija, je precedens. Ta klub bi že zdavnaj moral postati zaseben ali bi ga moral voditi nekdo, ki mu je res uspelo v tujini, kot je Raša Nesterović. A se je izkazalo, da so ga hodili prosit za pomoč z mačkom v žaklju."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin