Sobota, 4. 1. 2014, 16.39
8 let, 5 mesecev
Dobro nabutana Slovenija
V poslednjih dneh starega leta, tik preden je trojko – v letnici – zamenjala štirica, so padali še zadnji obračuni. Osebni, poslovni, državni. Da, leto 2013 se je za Slovenijo v dramaturškem smislu izšlo odlično, z vsemi značilnostmi uspešnice, best-sellerja, s scenarijem, ki se ga ne bi sramoval niti kakšen Steven Spielberg ali Martin Scorsese.
Za katarzo vseh katarz v starogrškem slogu lahko brez slabe vesti označimo slavnostno decembrsko proklamacijo rezultatov stresnih testov. Ampak to je samo literarni izraz, ekonomsko se temu reče univerzalni temeljni odhodek, ki nam je zajamčen v prihodnjih nekaj letih.
V flagrantni želji, da bo tehtnica prilivov in odlivov čim bolj v horizontu, so v največji vladni stranki v osnutek nove koalicijske pogodbe že vtaknili protiukrep, ki bo zadevo uravnotežil. Stvar zveni dobro in sliši na ime:univerzalni temeljni dohodek. Prejemali bi ga prav vsi državljani, da bi lahko potem prav vsi – dajali nazaj državi, ko bo ta plačevala svoje, torej našepufe.
Politiki so se proti koncu leta le umirili, prostor in pozornost pa po težkem, a kljub vsem ovinkom dobro zvoženem letu vendarle prepustili navadnim državljanom. No, zapisano bi v celoti držalo, če se ne bi tik pred koncem leta zgodili še dve poslanici.
Pahor, ki je v primerjavi z makroekonomsko reševalko Bratuškovo z redno prisotnostjo na gradbenih odrih, strehah in v gozdovih v minulem letu postal mikroreševalec raznih državljanskih nadlog in zagat, je nagovor sklenil z bodrilnimi besedami in apelom, da je treba stopiti skupaj. Naj bodo gospod Pahor že enkrat uslišani!
Beseda seveda teče o Danilu Türku in njegovi želji po naskoku na funkcijo generalnega sekretarja OZN. Nekdanji prvi mož države očitno pogreša široke avenije in utrip metropole, v Ljubljani pa je pripravljen zdržati le še do leta 2016, potem bi jo, kot kaže, zamenjal za New York. Njegove kritike skrbi le, kakšen slogan si bo izbral, če ga bodo izvolili na častivreden položaj. S tistim domačim o jami pred leti namreč ni imel ravno najboljše sreče.
Zdravniki v UKC Ljubljana so imeli tiste noči tako čast osebno spoznati kakih 150 novih oseb. Ne samo takšnih, ki jih je zdelal alkohol, na nočnem zvoncu se je zglasilo tudi nekaj tistih, ki prisegajo na petarde in njihov blagozvočni odmev. Čez noč so tako zadržali pet pirotehničnih navdušencev z nekoliko osmojenimi prsti, na UKC Maribor sta bila takšna dva.
Da pa so pri številnih maligani iz kardiovaskularnega sistema nadvse uspešno izpodrivali kri, pove tudi podatek, verjetno zanimiv za statistične sladokusce: izmerjeno povprečje zdravniško obravnavanih v najdaljši noči leta znaša dva promilčka.
Poleg razprodaj državnega premoženja se lahko v prihodnjih dneh nadejamo tudi prijaznih trgovcev, ki nas bodo vabili na množične razprodaje oblačil, medtem ko od državnih daril med nas prihajata nov, svež, še nikdar viden nepremičninski davek in dodatna obdavčitev vseh tistih, ki si bitek in žitek ustvarjajo z delom prek honorarnih pogodb.
Nič dobrega se po novem ne piše niti onim, ki se znojijo ob delu na črno. Kazni za neevidentirane delovne napore bodo namreč lahko poslej tudi do dvakrat višje. Ups, bom raje končal tole pisanje ...