SiolNET. Novice Slovenija
5,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Po domače

Divji zahod pri upravljavcih avtorskih pravic ali komu ustreza status quo?

5,48

termometer

Matjaž Zupan in Gegor Štibernik
Foto: STA

Poslanci bodo danes glasovali o sprejetju zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. V ozadju prihajajo na dan posnetki, ki enemu od upravljavcev pravic, Zavodu Aipa z več kot tremi milijoni evrov letnih prihodkov, očitajo precej domačijsko delovanje.

Videoposnetek, ki ga hranimo v uredništvu, Zavodu Aipa očita poneverbe sprejemanja statuta in zapisnika skupščine, ki je potekala aprila 2010 in na kateri so izbirali člane vodilnih organov zavoda.

Zavod Aipa za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije je leta 2007 ustanovilo pet uporabnikov avtorskih del - Janko Čretnik, Matjaž Žbontar, Milan Ljubič, Sebastjan Artič in Sreten Živojinović. Aipa ima od leta 2011 dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za upravljanje avtorske pravice v imenu vseh domačih in svetovnih avdiovizualnih avtorjev, s čimer letno ustvari dobre tri milijone evrov prihodkov. Pred njim je te pravice imelo Združenje Sazas.

Po domače na ustanovni skupščini?

Avtor videoposnetka zavodu očita, da je bila skupščina nesklepčna, prav tako naj bi prišlo do nepravilnosti pri imenovanju članov v svet zavoda in strokovni svet. V posnetku so vključeni tudi zvočni posnetki ustanovne seje skupščine, torej je njihov avtor nekdo blizu zavoda. Zapisnik skupščine iz leta 2010 tako naj ne bi odražal dejanskega stanja.

Posnetek razkriva, da je predsedujoči ustanovni skupščini Martin Srebotnjak skupščino začel brez sklepčnosti. V zapisniku je navedeno, da je bila sklepčnost ugotovljena.

Avtorji obtožb trdijo, da na skupščini ni bilo glasovanja o izvolitvi Martina Srebotnjaka za člana in predsednika skupščine ter Maje Weiss v svet zavoda. Weissova naj ne bi bila niti prisotna na skupščini.

Ena izmed na skupščini izvoljenih članic strokovnega sveta Špela Čadež v času izvolitve naj ne bi bila članica Zavoda Aipa. Z zvočnega posnetka je razvidno, da jo je eden od udeležencev skupščine predlagal na sami seji, jo poklical in predlagal, da se jo naknadno včlani v zavod. "A bi Čadeževi dal še pristopno izjavo? Pa naj se zapiše današnji dan in lahko kandidira," je dejal eden izmed udeležencev skupščine, katerega identitete se s posnetka ne da prepoznati. Čadeževa je privolila in bila izvoljena v strokovni svet. Na podoben način naj bi v strokovnem svetu zavoda pristal tudi Rado Likon.

Za komentar obtožb in pojasnila smo se obrnili na direktorja Zavoda Aipa Gregorja Štibernika, ki pa je na službeni poti v tujini. Za odziv smo prosili tudi Čadeževo. Objavimo jih takoj, ko jih prejmemo.

Komentar in pojasnilo direktorja Zavoda Aipa Gregorja Štibernika:

"Z očitki o pristnosti in poneverjanju skupščine (od katerih je ena 'temeljila' tudi na posnetku, ki ga omenjate) in tudi kazenskih ovadbah so se pred leti že ukvarjali Urad za intelektualno lastnino, kriminalisti ter tudi tožilstvo in sodišče. Pač skladno s silno inercijo nekaterih … Vse ovadbe so bile kot neutemeljene zavržene, prav tako tožbe.

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 11. junija 2012 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, v kateri so Tomaž Grubar, Zoran Predin, Matjaž Brumen, Jani Golob in Robert Pešut zahtevali ugotovitev ničnosti statuta Zavoda Aipa. Sodišče je s tem potrdilo, da je bil Zavod Aipa ustanovljen transparentno in skladno z zakonom. Vrhovno sodišče pa je presojalo tudi o zakonitosti dovoljenja Zavoda Aipa, ki jo je izpodbijalo Združenje Sazas, ter 26. januarja 2012 razsodilo v prid Zavoda Aipa in potrdilo, da je bila pridobitev dovoljenja prav tako zakonita in transparentna.

Prav tako je bil v celoti zavržen poskus podtikanj o ponarejanju listin, v postopku pa je tožilstvo ugotovilo celo neresnične navedbe gospoda Grubarja, ki je bil podpisan kot ovaditelj."

 

 

 

Poslanci danes o spremembah zakonodaje

Kdo je avtor posnetka, ni znano, mogočih odgovorov na vprašanje, komu je Zavod Aipa trn v peti, pa je več.

Letno poročilo zavoda razkriva interne težave. "Zaradi nezakonitega poskusa menjave vodstva mimo volje skupščin smo za potrebe nadaljevanja sodnega registrskega spora z ustanovitelji, ki so si skušali prisvojiti več pravic, kakor jim pripada, pridobili strokovno mnenje glede njihovih pravic," v zadnjem letnem poročilu navaja vodstvo zavoda.

Vse od ustanovitve je Zavod Aipa tudi v boju z Združenjem Sazas, ki je leta 2011 na račun Aipe izgubil pomemben del prihodkov. Gre za to, da je Aipa že leta 2008 podal vlogo za dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del, in po treh letih pravdanja - Sazas je zahteval priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku  - dovoljenje Urada za intelektualno lastnino tudi dobil.

Omenimo, da je Sazas iz naslova kabelske retransmisije avdiovizualnih del do leta 2011 dobil okoli 8 milijonov evrov letno. Zavod Aipa je od leta 2011 na ta račun zbral okrog 16 milijonov evrov nadomestil, kar je v povprečju nekaj več kot 3 milijone evrov letno, torej občutno manj od Sazasa.

Sazasov boj za status quo

Zakaj je videoposnetek v javnost prišel prav zdaj, šest let po domnevno sporni skupščini? Danes bo državni zbor glasoval o sprejemu zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Med nasprotniki zakona je tudi združenje Sazas, ki je svoje nasprotovanje med drugim izrazilo že v majskem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju in državnemu zboru. Na drugi strani Aipa predlagane zakonske spremembe podpira.

Predlagana zakonodaja bi močno vplivala na poslovanje Sazasa, ki je že leta v vrtincu afer. Na Sazas bi - kot je pred časom že opozoril Portal Plus - vplivala predvsem sprememba v smeri večje preglednosti in nadzora poslovanja. Združenje je že pred leti operativno poslovanje v veliki meri preneslo na podjetje Stroka, ki ni podvrženo nadzoru. Posle Sazasa s podjetjem Stroka preiskujejo tudi kriminalisti (na PU Ljubljana pravijo, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka). Novi zakon pa določa, da se določbe o nadzoru, ki veljajo za kolektivne organizacije, uporabljajo tudi za zunanje izvajalce.

 

Tudi v Sazorju spori zaradi avtorskih pravic

Poleg Sazasa in Aipe pri nas na področju upravljanja kolektivnih pravic deluje še vrsta drugih organizacij, med njimi Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (ZAMP), Zavod IPF za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) in Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja (SAZOR). Kot smo poročali, je bilo v letošnjem letu napeto tudi v Sazorju:

Boj za sadove slovenske ustvarjalnosti

Kvaterniku spodletela privatizacija SAZOR-ja

SAZOR, še naprej sinekura za izbrance?

Članek je bil ob 16.15 dopolnjen s komentarjem Gregorja Štibernika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin