SiolNET. Novice Slovenija
0,34

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Direktorja pozivajo, naj knjižnica INZ ostane odprta za vse uporabnike

0,34

termometer

Jure Gašparič
Podpisniki pozivajo vodstvo INZ, tudi direktorja Jureta Gašpariča, da najdejo ugodno rešitev za vse uporabnike knjižnice. Foto: STA

V javnosti je zaokrožil poziv za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), ki naj bi decembra zaprla vrata za zunanje uporabnike. Podpisniki vodstvo INZ, še zlasti direktorja Jureta Gašpariča, pristojnega ministra za znanost Jerneja Pikala in vlado kot ustanovitelja, pozivajo, da najdejo ugodno rešitev za vse uporabnike knjižnice.

Kot piše v pozivu, se je vodstvo INZ pred kratkim odločilo, da bo knjižnico INZ zaradi finančne stiske prvega decembra zaprlo za zunanje uporabnike. Zapiranje se dogaja zaradi zmanjšanega zneska sredstev za ustanoviteljske obveznosti, s katerim se med drugim financira knjižnica. Po dostopnih informacijah je znesek v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšan za več kot 50 tisoč evrov. Skoraj istočasno se je največja koalicijska stranka LMŠ pohvalila s povečanjem sredstev za znanost, 393 milijonov evrov, piše v pozivu.

Pristojne pozivajo, naj najdejo rešitev za vse uporabnike knjižnice

Knjižnica INZ je, kot navajajo v pozivu, specializirana knjižnica za novejšo in sodobno zgodovino, ki hrani največjo zbirko knjig s področja slovenske novejše politične, kulturne, socialne in gospodarske zgodovine, časopise in tako imenovani D-fond oziroma zbirko nacističnega ter fašističnega gradiva, ki je bilo zbrano po drugi svetovni vojni.

Poleg tega ima bogat izbor tuje literature s področja zgodovinopisja. Vsa leta je knjižnica predstavljala zatočišče in podporo ne le raziskovalcem INZ, temveč tudi raziskovalcem drugih raziskovalnih institucij, raziskovalcem iz tujine, učiteljem in univerzitetnim profesorjem, študentom, upokojencem in ljubiteljskim zgodovinarjem.

V pozivu, pod katerim je zbranih že približno 140 podpisov, opozarjajo, da je knjižnica desetletja prejemala proračunska sredstva z namenom, da širši strokovni javnosti omogoča dostop do gradiva, ki ga druge knjižnice nesistematično zbirajo. Knjižnica INZ ima namreč gradivo, ki ga nima nobena druga slovenska knjižnica.

Ministrstvo naj zagotovi neokrnjeno delo knjižnice kot javnega dobrega

Podpisniki peticije tako ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozivajo, da znesek sredstev za ustanoviteljske obveznosti vrne na lanskoletnega oziroma finančno zagotovi neokrnjeno delo knjižnice kot javnega dobrega in tako upošteva načelo odprte znanosti.

Vlado pozivajo, da kot ustanoviteljica ne poda dovoljenja za spreminjanje statuta INZ v delu, ki govori o knjižnični dejavnosti, in ne pristane na kakršnokoli okrnitev statusa knjižnice, kakor tudi izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, dostopne za vse zainteresirane uporabnike. Poslance pa pozivajo, da pri obravnavi novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotovijo tudi ustrezno financiranje specialnih knjižnic.

Kot še piše v pozivu, knjižnica INZ letos praznuje 75-letnico delovanja: "Najmanj, kar bi lahko pričakovali od političnih odločevalcev ter vodstva INZ, je, da v zahvalo za njeno nepogrešljivo delo na področju zbiranja, ohranjanja in promocije knjižnega ter časopisnega gradiva o novejši in sodobni slovenski zgodovini, ohranijo njeno javno dostopnost."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin