Delo: Vlada ne bi ukinila študentskih servisov, bi pa razbila monopol

Delo V Delu so pridobili tudi osnutek reforme študentskega dela, ki ga bo ministrstvo predstavilo mladinskim organizacijam. Vlada naj ne bi ukinila študentskih servisov, bi pa razbila monopol, ki ga imajo študentski servisi pri posredovanju dela. Uvedli bi tudi posebne napotnice za študente, ki opravljajo delo, povezano s študijem. Študentsko delo bi bilo po reformi, katere vsebina ni končna, vključeno v socialna zavarovanja in se štelo med delovne izkušnje.

Objavljen je tudi intervju s predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo. Vrh sodne veje oblasti ob današnjem odločanju državnega zbora o spremembi zakona o sodniški službi in zakona o sodiščih opozarja, da spremembe niso premišljene. Masleša težavo vidi tudi v uvedbi službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki po njegovem predstavlja inšpekcijski nadzor sodišč.

Delo danes piše o dogovarjanju kmetov, mlinarjev in pekov o odkupni ceni pšenice. Kmetje bi sprejeli 205 evrov za tono najbolj kakovostne pšenice, predelovalci pa vztrajajo pri ponujeni ceni – 195 evrov za tono. Pridelovalci so na začetku sicer vztrajali pri 230 evrih za tono najboljšega zrna, a so pozneje popustili in bi sprejeli tudi 205 evrov. Žetev pšenice zaradi vremenskih razmer letos zamuja in se je šele dobro začela.

Dnevnik Dnevnik piše o nenavadnih metodah ministra za pravosodje Senka Pličaniča, ki naj bi z nekaterimi dejanji izgubil zaupanje med tožilci. Ministrstvo je namreč ljubljansko tožilstvo "pozabilo" obvestiti o zaprtju zunanjega oddelka na Vrhniki. Tožilstvo je o zaprtju prebralo v Uradnem listu RS.

V tokratnem Dnevniku tudi o opozorilih sindikatov in delodajalcev glede predlagane ukinitve samodejnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo. Zaradi ukinitve usklajevanja se bodo zaradi višje dohodnine posledično znižale neto plače, s tem pa se bosta še dodatno zmanjšali potrošnja in gospodarska rast.

Časnik poroča tudi o tem, da se je že več kot 60 slovenskih, pa tudi avstrijskih državljanov in podjetij, ki so jih novembra prizadele hude poplave, pridružilo skupinskemu odškodninskemu zahtevku proti upravitelju dravskih hidroelektrarn na avstrijski strani.

Finance V Financah poročajo, da po sodnih počitnicah lahko pričakujemo nove sodbe v primerih gospodarskega kriminala, ki bodo predvsem rezultat dogovora med tožilci in obtoženci. Sporazum o priznanju krivde v zameno za nižjo kazen je mogoč od lanske pomladi, v prvi polovici leta pa je bilo s pomočjo dogovarjanja obsojenih več kot deset menedžerjev.

Predsednica uprave Trima Trebnje Tatjana Fink se po pisanju Financ v Londonu dogovarja o prodaji družbe, ki ima po neuradnih podatkih 65 milijonov evrov. Finkova pa je medtem izpolnila tudi zadnjo zahtevo bank za odobritev moratorija za plačilo posojil, ki jih Trimo ne more odplačati, in je imenovala prokurista podjetja. To je postal Klemen Boštjančič.

V Financah pa tudi o tem, da koprski Cimos še ni dobil likvidnostnega posojila, za katerega je vlada jamstvo dala že maja. Ker se pri nas formalni postopki, s katerimi se uresničujejo sklepi vlade, bank upnic in lastnikov podjetja, tako zelo vlečejo, kupce skrbi, da bi se Cimosova proizvodnja lahko ustavila.

Večer V tokratnem Večeru lahko preberete o tem, da odpuščeni iz Aha Mure vlagajo pritožbe, saj menijo, da je delodajalec kršil dogovor o ugotavljanju presežkov. Na območni organizaciji ZSSS-ja v Murski Soboti so poudarili, da je krivično, da nekateri delavci, ki so prišli pozneje, ostajajo zaposleni, tisti, ki so zaposleni že od prej, pa morajo oditi.

Večer piše, da je Policijski sindikat Slovenije (PSS) na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložil zahtevo za začasno odredbo ter tožbo za ničnost (neveljavnost) sporazuma in dogovora med Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ), Vlado RS ter Sindikatom policistov Slovenije (SPS). PSS se je za tožbo odločil, ker je ministrstvo 31. maja sporazum, v katerem so se sporazumeli o ureditvi statusa zaposlenih v policiji, plačah ter drugih stroških dela, sklenilo le z enim sindikatom.

V Večeru pa tudi o kakovosti pitne vode v Celju, ki jo prek javnega vodovoda prejema že več kot 97 odstotkov gospodinjstev. Kakovost vode pa je v Celju nad slovenskim povprečjem, opravljene analize za lansko leto so še pokazale, da niti v enem primeru ni bilo ogroženo zdravje ljudi.