Gremo na sonce
Zeleni prehod
Energetika 2.0
Torek, 3. 9. 2024, 6.30
3 mesece, 2 tedna
Decentralizacija energetskega sistema v Sloveniji: potencial in priložnosti
Decentralizacija energetskega sistema pomeni prehod od centraliziranih velikih proizvodnih enot, kot so jedrske ali termoelektrarne, k manjšim, lokalnim virom energije, ki so razpršeni po celotnem omrežju. Takšen pristop ima številne prednosti, vključno z večjo energetsko neodvisnostjo, prilagodljivostjo, odpornostjo na motnje in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Za Slovenijo ima decentralizacija energije izjemen potencial, še posebej v kombinaciji z obnovljivimi viri energije, kot so sončne elektrarne, in naprednimi sistemi za shranjevanje energije.
Sončne elektrarne predstavljajo korak k decentralizaciji
Če Slovenija doseže 9 GW nameščene moči iz sončnih elektrarn, bi to pomenilo velik korak k decentraliziranemu energetskemu sistemu. Sončne elektrarne so popolne za decentralizacijo, saj jih je mogoče graditi na različnih lokacijah po državi – od streh hiš in poslovnih objektov do kmetijskih zemljišč in drugih primernih površin.
Takšna razpršenost virov energije zmanjšuje odvisnost od posameznih velikih proizvodnih enot in povečuje odpornost omrežja na motnje, kot so naravne nesreče ali tehnične okvare. Hkrati decentralizacija omogoča lokalnim skupnostim, da same proizvajajo in upravljajo svojo energijo, kar povečuje energetsko samozadostnost in odpornost na geopolitična tveganja.
Vloga hranilnikov energije pri decentralizaciji
Hranilniki energije igrajo ključno vlogo pri decentralizaciji energetskega sistema. Če ima Slovenija 9 GW moči iz sončnih elektrarn, lahko z dodatnimi hranilniki energije lokalno povečajo učinkovitost in zmogljivost v lokalnem okolju, kjer se energija porablja. Dejansko tako zmogljivost lokalnih omrežij povečamo za tri- ali večkrat, kar pomeni, da ni praktičnih omejitev za postavitev novih sončnih elektrarn.
To pomeni, da lahko Slovenija postavi še več sončnih elektrarn, ne da bi s tem preobremenila omrežje. Hranilniki energije namreč omogočajo shranjevanje presežkov energije, ki jih sončne elektrarne proizvedejo čez dan, in njeno uporabo v času povečane porabe ali ponoči, ko sonce ne sije. S tem se zmanjšajo konične obremenitve omrežja, kar omogoča učinkovitejšo izrabo obstoječe infrastrukture in zmanjšuje potrebo po dragih nadgradnjah omrežja.
Omrežje kot podporni element in vloga uporabnikov – proizvajalcev
V decentraliziranem energetskem sistemu omrežje ne služi več le kot distribucijska infrastruktura, ampak postane ključni podporni element, ki zagotavlja nemoteno dobavo energije, tudi ko sončne elektrarne ali drugi obnovljivi viri ne proizvajajo dovolj energije. V tem kontekstu imajo uporabniki pomembno dvojno vlogo – so tako porabniki kot proizvajalci energije (t. i. prosumers). Brez aktivne vloge teh uporabnikov – proizvajalcev ni mogoče zgraditi učinkovitega in stabilnega omrežja.
Z naprednimi tehnologijami za napovedovanje in upravljanje pretoka energije je v takšnem sistemu mogoče vnaprej predvideti obremenitve omrežja in razporediti pretok energije enakomerno čez cel dan ali po posameznih časovnih intervalih. To omogoča omrežju, da deluje stabilnejše in učinkovitejše, saj se izogne nenadnim koničnim obremenitvam in zagotavlja stabilno oskrbo z energijo, tudi ko so viri, kot so sončne elektrarne, začasno manj produktivni.
Podpora decentraliziranim virom z zanesljivimi viri električne energije
Kljub prednostim decentralizacije ostaja ključni izziv zagotavljanje stalne in zanesljive oskrbe z energijo. Za podporo decentraliziranim virom energije, kot so sončne in vetrne elektrarne, je še vedno potreben zanesljiv vir električne energije, ki je stalno prisoten v omrežju. Za to so najprimernejše hidroelektrarne, zlasti črpalne hidroelektrarne, ki lahko shranjujejo presežno energijo in jo sproščajo, ko je to potrebno.
Poleg tega imajo pomembno vlogo tudi plinske hibridne elektrarne, ki lahko hitro prilagajajo svojo proizvodnjo glede na povpraševanje, in sodobne jedrske elektrarne, ki so varne in okoljsko sprejemljive. Te napredne tehnologije zagotavljajo stabilno in zanesljivo oskrbo z energijo ter prispevajo k trajnosti celotnega energetskega sistema.
Kaj je še novega?
V zadnjih letih se razvijajo tudi nove tehnologije, ki dodatno podpirajo prehod na trajnostno energijo in decentralizacijo:
- Napredni hranilniki energije: Poleg tradicionalnih litij-ionskih baterij se razvijajo tudi trdninske baterije, vodikovi hranilniki in druge inovativne tehnologije za shranjevanje energije, ki ponujajo daljšo življenjsko dobo, večjo zmogljivost in večjo varnost.
- Majhni modularni reaktorji (SMR): Gre za novo generacijo jedrskih reaktorjev, ki so manjši, cenejši in varnejši kot tradicionalne jedrske elektrarne. SMR lahko delujejo kot zanesljiv vir energije v decentraliziranem sistemu in so prilagodljivejši glede na potrebe omrežja.
- Pametna omrežja: Napredni sistemi za upravljanje omrežja, ki vključujejo umetno inteligenco in tehnologije za napovedovanje porabe in proizvodnje energije, omogočajo boljšo integracijo obnovljivih virov energije in povečujejo zanesljivost oskrbe.
- Zeleni vodik: Proizvodnja vodika z elektrolizo vode, pri čemer se kot vir energije uporabljajo obnovljivi viri, omogoča shranjevanje presežne energije in njeno uporabo v industriji, prometu ter za proizvodnjo elektrike v obdobjih povečanega povpraševanja.
Izzivi in priložnosti decentralizacije
Decentralizacija prinaša ogromno prednosti, vendar tudi nove izzive. Medtem ko decentralizacija omogoča večjo prilagodljivost, energetsko neodvisnost in odpornost na motnje, zahteva tudi nove pristope k upravljanju omrežja in vzpostavitvi učinkovitega sodelovanja med različnimi deležniki. Vzpostavitev pametnih omrežij, ki omogočajo aktivno vključevanje uporabnikov kot proizvajalcev energije, je ključnega pomena za uspešno decentralizacijo. Prav tako je pomembno razvijati tehnologije in infrastrukturo, ki omogočajo učinkovito integracijo teh razpršenih virov energije v celovit in stabilen energetski sistem.
Z uporabo naprednih tehnologij za napovedovanje in upravljanje energije lahko omrežje v decentraliziranem sistemu deluje kot podporni element, ki zagotavlja stabilno in nemoteno oskrbo z energijo. Tako lahko Slovenija brez omejitev nadaljuje razvoj sončnih elektrarn in učinkovito izkoristi potencial obnovljivih virov za ustvarjanje trajnostnega energetskega sistema prihodnosti, kjer uporabniki – proizvajalci igrajo ključno vlogo pri stabilnosti in učinkovitosti celotnega omrežja. Hkrati pa hidroelektrarne, plinske hibridne elektrarne in sodobne jedrske elektrarne zagotavljajo potrebno stabilnost in zanesljivost v omrežju, kar omogoča, da decentralizirani viri energije delujejo optimalno in brez motenj.
Stopite v stik z NGEN:
Telefon: +386(0) 4581 20 20
E-naslov: info@ngen.si
NGEN, d. o. o., Moste 101, 4274 Žirovnica, Slovenija
Pomembne povezave:
- Dobava in odkup električne energije: elektrika@ngentrading.si
- Kontaktni obrazec: https://www.ngen-group.eu/sl_si/kontakt
- Sistemi za samooskrbo (hranilniki): star@ngen.si
Aplikacija SG Connect je dostopna v IOS in Android različici.
