Danes v Danes: "Tudi po novi finančni injekciji bančni velikan ne bo vreden skoraj nič"

V tem trenutku bi moral vsak delovno aktiven prebivalec Slovenije – teh je le še 888.000 – prispevati 563 evrov za dokapitalizacijo največje državne banke NLB. V katero bomo, menda tokrat zadnjič, dali pol milijarde evrov. In tudi po tej novi finančni injekciji bančni velikan ne bo vreden skoraj nič.

Pol milijarde iz denarnic državljanov je že tretja dokapitalizacija v obdobju krize. Medtem ko se banka utaplja v rdečih številkah, pa uradniki v njej živijo lepo življenje. Vsak mesec dobijo plačo, tudi letni regres. Po drugi strani pa je za navadne državljane največkrat ovira v njihovem poslovnem in osebnem življenju.

Postopki za prenos slabih terjatev na slabo banko se že izvajajo, zagotavlja neizvršni direktor slabe banke Andrej Šircelj. Slaba banka, ta bo razbremenila banke, ki trenutno ne dajejo posojil za zagon gospodarstva, naj bi tako zaživela že junija.

Evropska unija ne more imeti ene centralne banke, hkrati pa 17 ali 18 fiskalnih politik. S temi besedami je naš predsednik Borut Pahor nagovoril evroposlance. Pred koncem svojega obiska v Strasbourgu, ki je namenjen 20-letnici članstva Slovenije v Svetu Evrope, je tudi – precej kritično – nastopil do nekaterih odločitev Evropske unije.

A do zvezd je še daleč, ena od preprek je tudi spor med koalicijskimi strankami glede prodaje podjetij v večinski državni lasti. Predlog klasifikacije državnih naložb, ki ga je pripravila Janševa vlada, je boljši od predloga Alenke Bratušek. Tako zdaj meni glavni oporečnik prodaje Igor Lukšič. Janšev predlog bi podprla tudi Virantova DL, pa temu ni naklonjena Jankovićeva Pozitivna Slovenija.