Torek, 11. 12. 2018, 19.10
5 let, 4 mesece
Da so srečni, se vidi in čuti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
1
Druženje, izobraževanje, rekreacija, ustvarjalne delavnice, izleti. Vse to in še več je skupno dnevnim centrom aktivnosti za starejše. Ljubljanski center na Povšetovi dnevno obišče do 120 ljudi. Tudi zaradi občutka, da pripadajo skupnosti in da so sprejeti.
Starejši ljudje se pogosteje srečujejo z različnimi izgubami, zaradi česar so bolj ranljivi za občutke osamljenosti. Prepuščeni so sami sebi in občutkom, da so pozabljeni. V dnevnih centrih tako pomagajo številnim, ki si želijo aktivnosti, prebijati osamo ali so zgolj pripravljeni pomagati sebi in drugim. A dnevni centri so še mnogo več, ugotavlja novinarka Planet TV, ki je obiskala dnevni center aktivnosti na Povšetovi v Ljubljani.
"Od telovadb in gibalnih aktivnosti do sprostitvenih, pogovorne skupine, likovne delavnice, petja, plesa, učimo se tujih jezikov," je dogajanje v Dnevnem centru aktivnosti za starejše opisala Katja Krivec, vodja programa.
V centru izvajajo 90 različnih aktivnosti
Pa ne le to. Pridružijo se lahko več kot devetdesetim različnim aktivnostim. Hata Jusuf v dnevni center hodi vsak dan, že 13 let. Na telovadbo in ples.
"Čeprav me obiskujejo otroci in vnuki, sem v dvosobnem stanovanju sama. Sicer rada delam in kuham, a grem v dnevni center v družbo. Še vedno rada plešem," je navdušeno povedala Jusufova.
To, da je srečna, da nečemu pripada, se vidi in čuti. "Jaz sem stara 87 let. Imela sem pet otrok, najmlajši je star 64 let," je pojasnila.
Vse to so učinki sreče in tega, da pazimo nase, razlaga. "Če ne bi telovadila, ne bi bila takšna. Ker telovadim, se držim dobro, rada se gibam, rada sem med ljudmi, rada se smejim, to drži človeka pokonci," je še sklenila Jusufova.
Srečno zatočišče našla tudi 90-letnica
Po smrti moža je svoje srečno zatočišče tukaj našla tudi skoraj 90-letna Suzana Rupnik. Svojci jo le redko obiščejo, zato večino časa, tudi praznikov, preživi sama. "Pridejo, ampak bolj redko. Če bi bila res sama, bi se mi zmešalo," se je pošalila.
Center obišče do 120 ljudi na dan. Tudi zaradi občutka, da pripadajo neki skupnosti, da so sprejeti.
V prazničnih dneh se ljudje spopadajo z občutki stiske
Da se v prazničnih dneh veliko ljudi spopada z občutki stiske, ugotavljajo tudi pri Karitasu, kjer osamljenost starejših uspešno premagujejo s pomočjo prostovoljcev. Njihovi prostovoljci starejše in osamljene obiskujejo najmanj dvakrat na leto. Za vsakega si vzamejo najmanj pol ure časa za pogovor. In skoraj se ne zgodi, da kdo ne bi odprl vrat.
Jože Likar je prostovoljec že deset let, vse od upokojitve. Ves ta čas se trudi, da bi bila osamljenost čim manjkrat spremljevalka starejših ljudi.
1