Ponedeljek, 14. 9. 2020, 15.17
3 leta, 7 mesecev
Covid-19
V prihodnjih dneh izrazito povečanje števila bolnikov v bolnišnicah #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,07
40
Število potrjenih okužb z novim koronavirusom je danes preseglo mejo 40 okužb na 100 tisoč prebivalcev. Po besedah infektologinje Bojane Beović število pomeni, da je "epidemija kar v obširnem razmahu". Kot še bolj skrb vzbujajoče pa je ocenila naraščanje števila hospitaliziranih. Vnovič je pozvala k doslednemu upoštevanju ukrepov. Ministra Gantarja medtem skrbijo nasprotniki uporabe zaščitnih mask.
Poleg števila okuženih z novim koronavirusom je še bolj skrb vzbujajoče naraščanje števila hospitaliziranih, je za STA poudarila Beovićeva, ki je tudi vodja strokovne skupine za covid-19. Kot je dejala, izkušnje iz tujine kažejo, da je pot po dvigu krivulje števila hospitaliziranih zelo težavna in izjemno boleča.
V prihodnjih dneh vse večja potreba po hospitalizacijah
V prihodnjih dneh je mogoče pričakovati izrazito povečanje števila bolnikov, ki bodo potrebovali hospitalizacijo. Med številom okuženih in številom hospitaliziranih obstaja zamik, saj bolniki navadno bolnišnično zdravljenje potrebujejo po petih ali šestih dneh od začetka bolezni.
Ob tem trendu bodo infekcijsko kliniko zaprli za ostale bolnike
Povečevanje števila okuženih z novim koronavirusom se kaže tudi v povečanem številu hospitaliziranih. Na infekcijsko kliniko so od petka sprejeli sedem novih bolnikov s covidom-19, intenzivno nego potrebujejo štirje. Če bo teh bolnikov več, bo treba preiti na plan B, ko bodo bolnike z drugimi infekcijskimi boleznimi selili drugam.
Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike je v današnji izjavi za javnost poudarila, da so na kliniki na intenzivnem oddelku štirje bolniki s covidom-19, ki so na ventilatorjih, in šest bolnikov, ki nimajo covida-19. "To pomeni, da je naša intenzivna enota popolnoma zasedena, lahko pa sprejmemo še enega bolnika s covidom-19 s tem, da potrebujemo že zdaj pomoč predvsem pri negovalnem kadru," je pojasnila Logarjeva. Ob tem je dodala, da je na navadnih oddelkih klinike trenutno hospitaliziranih 15 bolnikov s covidom-19 in še 40 bolnikov s klasičnimi infekcijskimi boleznimi.
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Poklukar glede na porast števila okuženih z novim koronavirusom v zadnjih desetih dneh pričakuje tudi porast števila hospitaliziranih in tistih, ki bodo potrebovali intenzivno nego.
Če se bo trend povečevanja števila okužb nadaljeval, bodo v naslednjih dneh po njegovih besedah dva oddelka infekcijske klinike in tudi centralno intenzivno enoto za bolnike z drugimi infekcijskimi boleznimi preselili na drugo lokacijo v severnem traktu bolnišnice Petra Držaja. Izpraznjene postelje na Infekcijski kliniki pa v celoti namenili oskrbi bolnikom s covidom-19.
Nekdanja stara pediatrična klinika na Vrazovem trgu s 37 posteljami pa je po njegovih navedbah pripravljena na prve premestitve morebitnega asimptomatskega pozitivnega oskrbovanca iz domov za starejše. Po protokolu namreč ob pojavu okužbe z novim koronavirusom v domovih za starejše oskrbovance začasno preselijo v bolnišnico tudi če nimajo simptomov, da lahko domovi organizirajo ločene cone.
Ob tem se celoten tim UKC po njegovih besedah trudi, da bi tudi ob povečanju bolnikov ohranili skrb za bolnike na enaki ravni kot doslej. "Danes smo tudi predlagali ministru za zdravje nekaj ukrepov za ustrezno kadrovsko popolnitev točk, kjer se zdravijo oz. obravnavajo bolniki s covidom-19," je dejal Poklukar.
Po besedah Logarjeve so bolniki s covidom-19 na intenzivnem oddelku v povprečju stari nekaj nad 70 let. Poklukar pa je ob tem poudaril, da bolniki s covidom-19 v UKC Ljubljana predstavljajo manj kot odstotek hospitaliziranih v tej največji slovenski bolnišnici. In četudi je glavnina prizadevanj usmerjena v obvladovanje okužb s koronavirusom oz. v zdravljenje teh bolnikov, "ne smemo popuščati na delu, kjer je 99 odstotkov prebivalcev prav tako bolnih in enako potrebujejo zdravstveno oskrbo iz drugih razlogov", je opozoril Poklukar. Zato stremijo k temu, da v največji možni meri ohranijo tudi druge storitve.
Ob tem se mu zdi ključna organizacija zdravstvenih zavodov na ravni države in delovanje zdravstvenih domov, tako da bodo imeli državljani dostop do družinskih zdravnikov, da bodo vstopne točke za testiranje morebitnih okuženih delovale, da bodo brisi dostopni kar se da hitro in podobno. Vse pa je pozval še, naj upoštevajo preventivne ukrepe, še posebej ob družinskih praznovanjih, obletnicah itd. (STA)
Nekaj prenosov tudi iz mlajših na starše in stare starše
Okužbe so se ponovno pojavile tudi v domovih za starejše, nekaj prenosov je tudi iz mlajših na starše in stare starše, je dodala Beovićeva. Tako znova zbolevajo starejši, ki pa tudi pogosteje potrebujejo hospitalizacijo.
Od populacije, ki zboleva, in možnosti obravnave pa je močno odvisna tudi smrtnost. "Pri nas obstaja pomanjkanje kapacitet in kadra že brez epidemije. Če se bo število obolelih zelo povečalo, je resna grožnja, da vseh ljudi ne bomo mogli ustrezno obravnavati," je poudarila. Ključno je predvsem takojšnje ukrepanje. Beovićeva je pozvala k doslednemu spoštovanju vseh sprejetih ukrepov, poroča STA.
Zaostrovanja ukrepov ni na vidiku, bo pa na delu inšpekcija
Kot je pojasnila, zaostrovanja obstoječih ukrepov za zdaj še ni na mizi. "V prvi vrsti je pomembno dosledno izvajanje že uveljavljenih ukrepov," je dejala. Pri tem kot pomembno ocenjuje delo inšpekcije. Spomnila je, da so se številne države pri nadzoru nad izvajanjem ukrepov po pomoč obrnile k policiji in vojski, še piše STA.
Eden od mogočih ukrepov tudi nošenje mask na prostem
Pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov pa je bistveno predvsem, da ne bodo omejevali gospodarstva in življenja. Med drugim bi lahko obvezno postalo tudi nošenje mask zunaj, ko je zbranih več ljudi. Strokovna svetovalna skupina predvideva tudi možnost skrajšanja odpiralnih časov gostinskih lokalov. Beovićeva je spomnila, da že obstajajo omejitve zbiranja na deset ljudi, ki pa se ne izvajajo. Pozvala pa je še k uporabi aplikacije, še piše STA.
Kot je še dodala, se zavzema za konsistentne ukrepe. "Zato, da jih ljudje lažje razumejo in upoštevajo," je poudarila. A kot dodaja, živimo v turbulentnem času, ko se vsak teden izve kaj novega. "Zato je zelo težko ohranjati neko kredibilnost," še pravi po pisanju STA.
Gantarja skrbijo nasprotniki uporabe zaščitnih mask
Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob novih okužbah vnovič pozval k upoštevanju obstoječih zaščitnih ukrepov. Ob tem vidi velike pomanjkljivosti pri nadzoru, skrbijo ga tudi iniciative, ki nasprotujejo uporabi zaščitnih mask. Popoldne se bo sestal s strokovno skupino za covid-19, da preverijo, kje lahko naredijo še kakšen korak več.
Gantar je v izjavi za medije ob prihodu na današnje redno koalicijsko srečanje poudaril, da so "obstoječi ukrepi edini možni, preden se lotevamo ponovnega zapiranja družbe, česar si ne želi nihče". Če bi se razmere bistveno spremenile na slabše, potem bo po njegovih besedah treba razmisliti, kaj še lahko naredijo.
Po mnenju ministra bodo poskušali več narediti na področju upoštevanja ukrepov. "Več je treba delati pri prepričevanju in promociji, da so ukrepi koristni, utemeljeni, da delujejo tudi v drugih državah. Samo s kaznimi na moremo prepričati ljudi," je dejal.
Povečanje števila okužb z novimi koronavirusom v zadnjih dneh je, kot pravi, tudi odsev stanja v sosednjih državah. Ob odprtih mejah bi težko pričakovali, da pri nas do tega ne bi prišlo, je prepričan Gantar.
Odzval se je tudi na besede vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina, ki je za TV Slovenija izrazil pričakovanje, naj ministrstvo za zdravje slovensko javnost seznani, kaj je bilo storjeno v zadnjih sto dnevih, odkar je prevzelo odgovornost. Kot pravi Gantar, imata s Kacinom različni mnenji. V zdravstvu je nakopičenih ogromno težav, ki jih je epidemija po ministrovem mnenju zaostrila in poslabšala. Sicer pa je ministrstvo naredilo kar nekaj korakov, nekaj pa jih je odvisnih tudi od rebalansa proračuna. "Čarobne palice jaz nimam. Če nekdo misli, da jo ima, potem mu gladko prepuščam to delo," je dejal.
Po koncu srečanja je predsednik NSi Matej Tonin povedal, da je bil večji del sestanka vodij koalicijskih strank namenjen pogovoru o tem, kako oblikovati ukrepe, da bodo tako življenjski kot učinkoviti pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa. Kot je dejal, so govorili o konkretnih primerih, na primer o tem, da je koncert, kjer na varnostni razdalji sedi 500 ljudi, manj nevaren kot druženje 15 ljudi, ki so v zelo tesnem stiku.
Pogovorom o soočanju z epidemijo bolezni covid-19 bo namenjeno tudi torkovo srečanje koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju. (STA)
Bolezen ima lahko tudi hude posledice
Tudi o sami bolezni marsikaj še ostaja neznanka, pravi Beovićeva. Posamezne raziskave kažejo, da ima lahko novi koronavirus splošne hude posledice, kot so izguba mišične mase, otežena mobilnost ter tudi izguba voha in sluha. Med značilnimi hudimi posledicami pa so prizadetost organov, predvsem pljuč, prizadetost osrednjega živčevja in tromboze, tudi v srčnih žilah. "Vse to vodi do zapletov, ki imajo lahko trajne posledice," je dodala. Dolgoročne posledice na zdravje bolnikov sicer sistematično spremljajo tudi pri nas.
Pri nas za zdaj brez primera ponovne okužbe
Neznana pa ostaja tudi imunost pred ponovno okužbo. Večina koronavirusov ne pušča dolgotrajne imunosti, dodaja Beovićeva. Imunost pa pridobijo bolniki, ki so preboleli bližnjevzhodni respiratorni sindrom (MERS-CoV) in SARS. "Res pa je tudi, da ti, ki so ponovno zboleli, so zboleli za blažjo obliko," še pravi. Pri nas sicer, tako pravi Beovićeva, primera ponovne okužbe še nismo zabeležili, je še povedala za STA.
40